12. Prešernov pohod na Kopanj, 8. februarja 2018

V mrzlem prazničnem dnevu so že dvanajstič krenili pohodniki po Prešernovi poti v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in Zveze kulturnih društev Grosuplje. Zbrali so se pred Kulturnim domom v Grosupljem in spremljali uvodno prireditev, kjer je nastopil MePZ Zgodnja danica, ki ga vodi Danica Kutnar. Na domačo okolico predelano Slomškovo pesem pa je recitiral Martin Oblak, ki jo je ponovil še na Kopanju.

S slovesnostjo smo nadaljevali na Kopanju, prireditvi pa je prisostvoval tudi predsednik Krajevne skupnosti Račna Rajko Palčar, župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič pa se je opravičil.

Vsako leto nas prijazno sprejme domači župnik, častni kanonik Janez Kebe, ki je v cerkvi Marije Vnebovzete vse pozdravil in opozoril, da smo v posvečrnrm prostoru, v cerkvi, in se moramo prostoru primerno obnašati.

Zdravljico je zapel MePZ U3, Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, ki ga vodita dirigentka Gabrijela Cedilnik in korepetiror ter instrumentalist na klaviaturah Primož Cedilnik.

Na kulturni praznik nam beseda kultura pogosteje prihaja na misel kot navadne dni. Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe, od znanosti do tehnologije, od ideologije do religije. Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Prav tako pomeni kultura tudi oplemenitenje, izpopolnjenje in gojenje zlasti človekovih nravi, načina življenja in človekovega okolja.

Kultura nista samo umetnost in znanost, ki bi se ju spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo. Danes je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo.

Pogosto govorimo o kulturi govora. V vsakdanjem komuniciranju postajamo vse bolj površni, novi mediji postavljajo pred nas nove izzive, kako nekaj povedati čim bolj na kratko. Pojavljajo se besedne konstrukcije, v katerih težko prepoznavamo slovenske jezikovne osnove. Kam bo to pripeljalo slovenski jezik? Bomo znali potegniti črto in določiti, kdaj in kje pa vendarle moramo uporabljati slovnično pravilno slovenščino.

Letos smo za slovesni nagovor naprosili slavista in višjega bibliotekarja Draga Samca, ki je med mnogimi temami, ki govore o Prešernu, izbral pesnikov odnos do knjige in o ponatisih njegovih Poezij. Posebej zanimive so bile zgodbe o miniaturki Prešernovih Poezij med drugo svetovno vojno.

MePZ U3 je zapel še Prešernovo pesem Zgubljena vera, za katero je glasbo napisal Kamilo Mašek, za mešani zbor pa jo je priredil Janez Močnik.

Komaj osemletnega Prešerna je oče z vozom pripeljal na Kopanj k staremu stricu Jožefu. Težko se je poslovil od venca visokih gora nad rodno dolino, posebej od Stola, ki je najvišji vrh v Karavankah. Prešeren ga je opazoval izpred domačega praga. Na širokem pobočju izstopata dve značilni melišči, eno spominja na svečnik, drugo pa na monštranco. S kopanjskega griča je bele vrhove očakov lahko opazoval le od daleč. MePZ U3 je zato izbral Avsenikovo Lepe ste ve Karavanke, ki jo je za mešani zbor priredil Vilko Ovsenik, besedilo pa je napisal dr. Ferry Souvan.

Kaj je v človeški družbi cenjeno in čislano! Najbolj nedvomno tisto, kar je zelo redko in česar je malo. Zato so cenjeni diamanti, zlato. Kitajec je vsak peti prebivalec zemlje, vsak sedmi je Indijec, vsak šesti prebivalec Evrope je Rus, sedmi pa Nemec. Mi Slovenci smo pa redkost! Nima vsak te sreče, da bi se rodil Slovenec. Tudi na to moramo biti ponosni.

Zato je MePz U3 kot zadnjo na proslavi na Kopanju izbral domoljubno čitalniško pesem Domovini. Besedilo Jakoba Radoslava Razlaga je uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Solista sta bila basist Tine Zibelnik in tenorist Tone Zalar.

Recitatorji Ivo Puhar, Martin Oblak in Franci Zorko so recitirali sonete O, Vrba, Čez tebe več ne bo, sovražna sreča in Prispodobe ljubezni. Prešern je ciklus treh sonetov Prispodobe ljubezni napisal v nemščini in jih objavil v Ilirskem listu 1834. leta. Prva dva soneta je prevedel Alojz Gradnik, zadnjega pa Oton Župančič. V ciklusu se zrcalijo Prešernova čustva in občutja, potem ko si je nakopal zamero gospe Primičeve z akrostihom PRIMICOVI JULJI v Sonetnem vencu. Za pesnika je Julija sonce, ki s svojim vedenjem in razpoloženjem povzroča v pesnikovi zavesti svetle in temne trenutke.

Za praznični nagovor smo prosili še častnega kanonika gospoda Janeza Kebeta. Izbral si je nekaj verzov iz soneta O, Vrba. Metaforo »zvesto srce in delavno ročico« je uporabil za razmišljanje o lepoti ljubezni in zakonski zvestobi.

Zahvalili smo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo izpeljali slovesnost ob kulturnem prazniku: MePZ Zgodnja danica, ki je pri kulturnem domu pospremil na pot pohodnike, ki jih je po označeni poti popeljal Tone Rajh, MePZ U3, dirigentki Gabrijeli Cedilnik in korepetitorju Primožu Cedilniku, govorniku Dragu Samcu, recitatorjem Martinu Oblaku, Ivu Puharju in Franciju Zorku. Zahvala gre tudi vsakoletnima glavnima organizatorkama pohoda in prireditve Andreji Smolič in Dori Adamič. Hvala častnemu kanoniku in župniku na Kopanju Janezu Kebetu za sprejem in nagovor.