Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Junij 2020

Mentor in znanje št. 1/2020

Drage mentorice in mentorji,

virus je oslabel. Znova smo zadihali, morda ne s prav polnimi pljuči, pa vendar. Četudi se študijsko leto šele končuje, pa se že pripravljamo na jesen, ko bomo začeli znova. Trdno upamo, da bo temu tako.

Danes se bomo pogovarjali o

Metodi sodelovalnega učenja

Pravimo, da brez sodelovanja med generacijami ni dejavnega staranja, brez sodelovanja med starejšimi študenti ni trdnih študijskih skupin, ni učenja drug od drugega in ni skupnega odkrivanja. Sodelovalno učenje je metoda, ki je v veljavi že več desetletij. Gre za uspešno učno strategijo, kjer lahko sodelujejo drug z drugim študenti različnih zmožnosti. Med njimi vlada pozitivna so-odvisnost. Boljše sodelovanje prinese boljše učne rezultate/ izdelke/ dejavnosti. Mentorji večkrat posežemo v delo majhnih skupin, da čim bolj povečamo interakcijo in učenje študentov.

Učni proces omogoča, da se študenti, člani učnih skupin učijo o tem

(1) kako razumeti nove koncepte;
(2) kako doseči soodvisnost učnih virov in ciljev; isto vprašanje obdelajo vsak s svojega vidika;
(2) kako delati v raznolikem timu;
(2) kako si med seboj pomagati pri doseganju vnaprej določenih učnih in akcijskih ciljev;
(3) kako razdeliti med seboj naloge in jih izvesti;
(4) kako opazovati in obvladovati odnose v skupini; (5) kako pripraviti javno predstavitev učnih rezultatov.

Koncept sodelovalnega učenja je povezan z gradnjo soglasja v skupini.

Vsi člani skupine so skupaj odgovorni za rezultat svojega dela. (Deutsch, 1962)

S sodelovalnim učenjem študenti povečajo samospoštovanje, pridobijo spretnosti komuniciranja, omilijo stereotipe o drugih, bolje razumejo koncepte. Kako?

(1) Učijo se v majhnih skupinah od 2 do 6 članov. Te naj bodo kar se da raznolike.

(2) Mentorji natanko opišejo postopke, povedo, kaj pričakujejo, podajo primer (glej spodaj).

(3) Mentorji uporabljajo preprost jezik in dajejo jasna navodila. Preverijo, če so jih študenti razumeli.

(4) Študenti vodijo skupino, dajejo oporo drug drugemu, razrešujejo nesporazume, konstruktivno kritizirajo, spodbujajo.

(6) Skupine morajo imeti dovolj časa za delo.

(7 ) Vsakdo je odgovoren za svoj prispevek.

(9) Študenti razmišljajo o tem, kako so delali skupaj.

Pri sodelovalnem učenju so procesi enako pomembni kot rezultati učnih procesov.

Reference:
Johnson, D. W., Johnson, R.T., and Smith, K.A. (2006). Active learning: Cooperation in the university classroom (3rd edition). Edina, MN: Interaction.
Johnson, D. W., Johnson, R.T., and Holubec, E.J. (2008). Cooperation in the classroom (8th edition). Edina, MN: Interaction.
Johnson, D. W., Johnson, R.T., and Smith, K.A. (2014). Cooperative learning: Improving university instruction by basing practice on validated theory. Journal on Excellence in College Teaching 25, 85-118.
Love, A. G., Dietrich, A., Fitzgerald, J., & Gordon, D. (2014). Integrating collaborative learning inside and outside the classroom. Journal on Excellence in College Teaching, 25(3&4), 177-196.
Vygotsky, L. S. (1962). Thought and Language. Cambridge, MA: MIT Press.
Vygotsky, L. S. (1978). Mind in society. Cambridge, MA: Harvard University Press.
PRIMERI

18 poletij – opišite, kaj se je dogajalo, ko vam je bilo 18 let

Družina, identiteta, navade so del nesnovne kulturne dediščine itd.

Vir: Dušana Findeisen

MENTORIČIN PRIMER: Oglejte si sliko moje primarne družine. Kaj mislite, kdo je na sliki? Kaj se dogaja? Kaj čutijo te osebe? So med seboj povezane? Kako? Kje so zdajle? Od kod ravnokar prihajajo? Kam bodo šle?

Mentorjeva navodila:

(1) Razdelite se v podskupine po štiri osebe.
(2) Pripovedujte o svojem družinskem poreklu in o tem, kako je bilo, ko vam je bilo 18 let. Kakšni časi so to bili?
(3) Pripovedujte skupini o svoji družini: kje ste se rodili, kje ste živeli, kako ste se počutili? Kako so vas vzgajali (zapovedi, prepovedi)?
(4) Naredite knjižico svoje skupine. Preden to storite, se odločite, kako jo boste strukturirali. Lahko uporabljate besedila, slike, posnetke, filme …
(5) Izdelajte knjižico. Napišite uvod, opremite knjigo, uporabite preproste fonte, barve, dodajte fotografije, dodajte scan spričeval, pisem itd.
(6) Izdelajte film. Izberite glasbo.
(7) Predstavite film drugim v skupini.
(8) Spregovorite o tem, kako sta doživeli skupinsko dinamiko.