Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 9. oktobra 2018

Že šesto sezono Mestna knjižnica Grosuplje in recitatorji, člani knjižnice in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, z v Grosupljem živečima vrhunskima glasbenikoma Martinom Sikurjem in Mojco Menoni Sikur oblikujemo glasbeno-besedne večere. Skupaj z glasbeniki smo rasli, oblikovali svoj odnos do glasbe in besede in uživali v vsakem koncertu.

Lansko leto smo si za temo glasbe in besede izbrali žensko, letošnje koncerte posvečamo ljubezni, osvetljeni z različnimi pogledi.

Torkov koncert smo naslovili  Nihaji ljubezni. Letos mineva 333. obletnica smrti Johanna Sebastijana Bacha, zato sta ga glasbenika uvrstila v spored tega večera. Njegova glasba in glasba  skladateljev Glavine in Schulhoffa je navdihnila našega knjižničarja in pisatelja Rudija Podržaja, da je napisal besedilo Nihaji ljubezni. Prisluhnili smo violinistki Mojci Menoni Sikur in violončelistu Martinu Sikurju ter pripovedovalcem Rozi Fortuna, Franciju Zorku in Ivu Puharju.

Direktorica knjižnice Roža Kek je v uvodu opomnila, da psihologi pravijo, da je najdaljša vojna na svetu, ki pa še traja, vojna med spoloma, med moškim in žensko. Rudi Podržaj je v uvodu zapisal:

»Moški in ženska. Ljubezenski par. Majava, sestavljena enota, skoraj-bitje, dvorazumsko in dvosrčno, ki skozi mesece in leta pohaja po sežganih puščavah, počiva v zelenih oazah. Navdušeno dosega gorske grebene, se sprijaznjeno spušča v temne doline. Doživlja zmage, ki so lahko tudi žalostne, in poraze, ki so lahko tudi veseli. V nenehnem prekipevanju vsega doživljanja se nujno dogaja, da se znotraj takega dvoimenskega skoraj-bitja nabira temna snov neizrečenega.

Včasih, če par po dolgih letih kot par tudi obstane, se neizrečeno lahko prebije na površje. In povesta drug drugemu nekaj o minulem. Kako je bilo in kaj, in kje in s kom. In s kakšno žlico in s kakšnim drevesom in s kakšno mislijo in s kakšnim nasmehom se jima je dogajalo od nje do njega in nazaj.

Povesta si včasih s kretnjami ali zgovorno tišino, drugič z nevihto čustvenih not, tretjič z razbijanjem krožnikov ali peko potice, včasih … preprosto z besedami.«

Dvanajst kratkih črtic, vsaka s svojim naslovom, pripoveduje prav zgodbo o moškem in ženski, njuni ljubezni, o prepiru za nepomembne malenkosti, razhodu, ponovnem srečanju in srečnem koncu. Vsak se je našel v kateri od zgodb. Tudi v glasbi smo slišali ujemanje, disharmonijo, pogovor med instrumentoma, prepir.

Besedilo Rudija Podržaja in glasba sta v vseh nas zbudila spomine. Še dolgo smo se zadržali v preddverju dvorane, poklepetali o vsebini večera med seboj, z avtorjem besedila in glasbenikoma.

Zapisala Marija Samec
Fotografirala je Vida Curk

Oznake: barve glasbe in besede, Martin Sikur, Mojca Menoni Sikur, Rudi Podržaj