– 18. 10. 2012 – ekskurzija: Olimje pri Podčetrtku – nekdanja pavlinska cerkev z izjemnimi baročnimi oltarji in iluzionistično poslikavo Ivana Rangerja iz 1740. Leta 1766 je bila prizidana kapela sv.Frančiška Ksaverija, ki jo je sočasno poslikal s prizori iz svetnikovega življenja Anton Lerchinger.

Cerkev je povezana s prvotnim pavlinskim, sedaj minoritskim samostanom v stavbi iz pozne renesanse. V enem od okroglih stolpov je lekarna, ki jo je 1780 s freskami opremil Anton Lerchinger.
Nedaleč stran je romarska cerkev Marije na Pesku, nazidana sredi 16.stoletja, barokizirana okoli 1700. Cerkev ima enovito baročno opremo, leta 1712 pa jo je v celoti iluzionistično poslikal tirolski slikar Caspar Waginger z zapleteno mariansko ikonografijo.
Sledil je ogled Marijine romarske cerkve na Sladki gori iz 1754. leta, celostni spomenik baroka, katerega del so med drugim iluzionistične freske Franca Jelovška iz leta 1752. Izjemna kiparska in rezbarska oprema je delo Jurija Merija in Jožefa Strauba.
Zakljičili smo z ogledom Muzeja prazgodovine v Krapini na Hrvaškem, ki se ponaša z nazivom in nagrado “Evropski muzej”.
– 25. 10. 2012 – ogled uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani, ene od najpomembnejših ljubljanskih baročnih cerkva, katere fasada spominja na Palladijevo arhitekturo. Glavni oltar je delo Francesca Robbe, belino ladje krasijo odlične oltarne in druge slike baročnih mojstrov, med njimi tudi Valentina Metzingerja. Posebno doživetje je ogled dragocene galerije Duhovnega centra uršulinskega samostana.
V Galeriji Cankarjevega doma smo si ogledali razstavo akad. slik. Rudija Skočirja. „Minljivost tuzemskega sveta in strašljiva resničnost našega obstoja v njem sta osrednja tematika Skočirjevih slik na tej razstavi. Predstavljen je življenski ciklus takorekoč od zibeli do groba. Pa vendar je v teh delih radost nad življenjem, upanje in hrepenenje v upodobitvah deklic in nevest,” je napisal na spremnem listu o razstavi Damir Globočnik.
– 20. 11. 2012 – Mestna knjižnica Grosuplje – predavanje o španskem slikarstvu, posvečeno trem velikim umetnikom španskega slikarstva:
El Greco in manierizem,
Velazquez in barok,
Goya in rokoko oz. romantika. O pomenu slednjega smo se srečali še na enem predavanju.
– 22. 11. 2012 – ogled razstave španskega kiparstva v Narodni galeriji v Ljubljani
Podoba svetega – špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja iz zbirke Muzeja v Valladolidu
Vodil nas je velik poznavalec likovne umetnosti dr. Ferdo Šerbelj.
To srečanje smo nadaljevali še z ogledom 10. bienala slovenske ilustracije Podoba knjige, knjiga podob v Cankarjevem domu s spominsko razstavo, posvečeno Mariji Luciji Stupica (1950-2002) in Levstikovi nagrajenki Kamili Volčanšek (roj.1950).
– 27.11.2012 – Mestna knjižnica Grosuplje – predavanje Goya od rokokoja do romantike –
umetnik presega svoj čas, ustvari svojski ekspresionizem, ki napoveduje -izme konca 19. in 20. stoletja.
– 11. 12.2012 – Mestna knjižnica Grosuplje – predavanje Kako nastaja lutkovna predstava
skozi opus likovnih zasnov za lutke in sceno akad. slik. Agate Freyer in režiserja Edija Majarona.
– 31.1.2013 – Mestna knjižnica Grosuplje – predavanje Michelangelo Buonarotti (1475-1564), genij italijanske visoke in pozne renesanse. Bil je univerzalni umetnik: kipar, slikar, freskant, arhitekt, pesnik.
– 14. 2. 2013 – Narodna galerija v Ljubljani, ogled razstave Romar k lepoti – Stane Kregar.
Razstavo ob 40-letnici umetnikove smrti je pripravil mag. Andrej Doblehar, ki je v svojem vodenju poudaril pomen tega slovenskega umetnika, delujočega tudi na področju oblikovanja.
– 28. 2. 2013 – ekskurzija: v Umetnostni galeriji Maribor na Strossmayerjevi ulici smo pogledali 1. del razstave Skoraj pomlad – likovna dela slovenskih umetnikov 19. in 20. stol., nadaljevanje – 2. del razstave pa v zgradbi nekdanjega hotela Slavija z deli slovenskih umetnikov 21. stoletja. Po razstavi nas je vodila kustosinja Brigita Strnad.
Na ogledu po obnovljeni zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor nas je predano in prepričljivo vodil kustos Drago Oman. Stopnišče mariborskega gradu slovi kot ena najlepših rokokojskih arhitektur pri
Spomenik posebnega pomena je tudi mariborska stolnica, dvoranski tip gotske zgradbe iz srede 15. stol., v baroku, okoli 1700, so dozidali dve stranski kapeli. V notranjosti so pomembna kiparska dela Jožefa Holzingerja iz 2. pol.18. stol. V gotsko krogovičje so z velikim občutkom vpeti vitraji Staneta Kregarja.
Župna cerkev sv. Martina v Kamnici ima čudovito baročno opremo kiparja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice, tri oltarne slike in freske v dveh plitvih kupolah so delo Antona Lerchingerja.
– 5. 3. 2013 – ekskurzija: v Villi Manin smo si ogledali razstavo slikarskih del najpomembnejšega
beneškega rokokojskega slikarja Giovanija Battista Tiepola (1696-1770), v Trstu pa v Muzeju Sartorio še njegova dela na papirju v tretjem nadstropju palače, ki je sicer na ogled z opremo in slikami od 14. do 20. stoletja, med drugim z izjemnim poliptihom Paola Veneziana (okoli 1300-1365)
Za konec smo si v tržaški nadškofijski palači ogledali kapelo, zgodnje delo arhitekta
Ivana Vurnika s soprogo Heleno Vurnik iz let 1913-1915.
– 19. 3. 2013 – Mestna knjižnica Grosuplje – predavanje Tiepolo po Tiepolu. Slikar je bil tudi izjemen freskant. Predstavila sem njegov obsežni opus. Teme nekaterih njegovih del so zapletene, pogosto metaforično obravnavajo mitološke vsebine. Slikar je bil med glavnimi predstavniki beneškega rokokoja, ob njem pa so pomembni slikarji: Longhi, Canaletto, Benković/Sciavone/, brata Guardi – predavanje pa sem zključila s primerjavo francoskega rokokoja s slikarji: Boucher, Fragonard, Watteau.
– 26. 3. 2013 – V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali retrospektivno razstavo Marka Šušteršiča (1929-1976), ki je eden najizvirnejših predstavnikov intimne fantastične umetnosti, spada med najpomembnejše slovenske nadrealistične slikarje 20. stoletja. Predstavljen je bil skoraj ves umetnikov slikarski, grafični in risarski opus, po katerem nas je z izjemnim poznavanjem in prepričanjem vodil avtor in postavitelj razstave dr. Marko Jenko.
– 9. 4. 2013 – ekskurzija: Zagreb – v Klovićevih dvorih ogled pregledne razstave Pabla Picassa z vodstvom v hrvaškem jeziku. Čeprav je Zagreb blizu, slabo poznamo njegovo umetniško bogastvo:
ogledali smo si dve cerkvi v neposredni bližini:
cerkev Sv. Katarine, v njej je za nizkim oltarjem velika freska sv. Katarine med aleksandrijskimi filozofi, delo Krištofa Jelovška iz 1750. (sina Frana Jelovška), v ladji pa je 6 stranskih kapel, v kapeli sv. Ignacija Loyolskega je marmorni oltar Francesca Robbe iz 1730. z oltarno sliko Valentina Metzingerja.
Cerkev sv. Marka, zaščitnika mesta, s kiparskimi deli Ivana Meštrovića in freskami Joze Kljakovića. Dela teh dveh umetnikov iz konca tridesetih let 20. stol. izjemno harmonizirajo z gotskim prostorom in ustvarjajo edinstveno ekspresivno atmosfero.
Za zaključek ogled Ateljeja Meštrović v Mletaćki ulici z odličnim vodstvom kustosinje Lare Majdančić
– 23. 4. 2013 – ekskurzija: v obiskanih cerkvah smo se srečali z deli kiparske delavnice družine Mersi, s
slikarskimi deli slikarja 17. stoletja Mihaela Scobla in z deli treh generacij družine slikarjev Strauss, ki nadaljujejo Scoblovo tradicijo.
Stari trg pri Slovenj Gradcu – ogled cerkve Sv. Radegunde z velikim oltarjem Jurija Mersija in oltarno sliko Straussa.
Podružnična cerkev Sv. Pankracija – imenovana Grad, edinstvena arhitektura od 13. do 18. stoletja, izjemna oprema – freske, slike, kiparska oprema. Prizidane svete stopnice, ki jih je poslikal Lerchinger.
Slovenj Gradec – župna cerkve Sv. Elizabete z bogato kiparsko in slikarsko opremo iz 17. stoletja: glavni oltar je delo Jakoba Schoya z oltarno sliko zavetnice iz 1732. Mihaela Straussa, tudi druge oltarne slike so delo slikarjev družine Strauss. Dva stranska oltarja in prižnica so delo Jurija Mersija. Dragocena je slika Zaroka sv. Katarine Michaela Scobla iz 1638.
Gotska špitalska cerkev Sv. Duha s poslikavo iz 1450.-60. v slogu ekspresivnega gotskega realizma, delo Andreja iz Ottinga. Glavni oltar je delo Jurija Mersija s sliko Binkošti J. A. Straussa.
Legen, ogled podružnične cerkve Sv. Jurija s prezentacijo arheoloških najdb karantanske ketlaške kulture iz 9. do 10. stol. oz. kulture mlajših Slovanov (ime ketlaška kultura po avstrijskem mestu Ketlach, od koder je največ najdb te kulture).
Homec pri Šmartnem, romarska cerkev Matere Božje z glavnim oltarjem Jurija Mersija in s slikami J.A.Straussa.
– 14. 5. 2013- ekskurzija: Lesce – Marijina cerkev, znana od 1140., mnogokrat prezidana, zadnja baročna iz 1735., iluzionistična poslikava kupole z Vnebovzetjem je Jelovškovo delo iz leta 1736. Oltarna slika Marijinega vnebovzetja je delo Leopoldna Layerja. Od nekdanjega gotskega portala je ohranjena freska Marije kraljice z Jezusom iz 1380., na njej sta podpisana Nikolaj in Štefan iz Gorice.
Radovljica – ogled Vurnikovih arhitektur in na pokopališču družinske grobnice z mozaiki Helene Vurnik in grobnice rodbine Resman – Vidic po Vurnikovem načrtu. Nagrobni relief za Marijo Murnik je 1896. izdelal Alojz Gangel (1859-1935).
– 4. 6. 2013 – Jelovšek in Vurnik: Štepanja vas – v cerkvi sv. Štefana je Jelovškova freska v prezbiteriju iz 1744., pomembna pa sta tudi 2 stranska oltarja, še zlasti Križanje in Božji grob – baročna celostna umetnina – povezava plastik Henrika Mihaela Löhra z Jelovškovo fresko kot ozadjem.
Ob cerkvi na pokopališču je najzgodnejši posnetek jeruzalemskega božjega groba pri nas, v pokopališkem zidu so vzidani ostanki postaj nekdanjega križevega pota od stolnice do cerkve iz 1655.
Cerkev sv. Petra v Ljubljani z Jelovškovimi freskami, štirimi Metzingerjevimi oltarnimi slikami in dvema kipoma Toneta Kralja. Fasado sta obnovila Helena in Ivan Vurnik, baročna se je porušila v potresu 1895.
Kapela gradu Codellijev z Jelovškovimi freskami – prizori iz svetopisemske Stare zaveze, te so eno najpomembnejših mojstrovih del. Marmorni oltarji so delo Jacopa Contierija iz začetka 18. stol
Od zunaj smo pogledali Anatomski inštitut in telovadni dom Tabor – oboje delo Ivana Vurnika.
Cerkev sv. Katarine na Topolu, ki sta jo preuredila Ivan in Helena Vurnik.
– 18. 6. 2013 – ekskurzija: Most na Soči, cerkev sv. Lucije, ki jo je poslikal Tone Kralj 1940.
Po Muzeju v Tolminu z odlično prezentacijo muzealij o soški dolini smo doživeli prepričljivo vodstvo.
Iz 12. stoletja je pokopališka cerkev sv. Duha, romanska ladja in obokan gotski prezbiterij iz 1470., fragmentarno so ohranjene freske iz 13. stol, v prezbiteriju pa iz 1472.
Cerkev sv.Jožefa v kraju Soča je leta 1944 poslikal Tone Kralj.
Log pod Mangartom: cerkev sv. Štefana s freskami Ivana Groharja (pred 1900), odlično plastiko Marije z detetom iz 1. pol.16. stol (original smo videli v tolminskem muzeju) in baročno sliko sv. Boštjana, delo Antona Cebeja iz 1770.
Spotoma smo pogledali še trdnjavi Kluže in Predel, graditelj slednje je Johan Herman von Hermansdorf. Vsem padlim z njim vred je postavljen ob cesti spomenik.
Pripravila Agata Freyer Majaron