Na sam pustni dan smo v Mestni knjižnici Grosuplje, kjer smo gostovali z našim predavanjem, doživeli delček edinega veselega pusta v Grosupljem. Pri predavanju ob predstavitvi mojih filmov o pustu po Sloveniji smo bili veseli obiska kar več sto malčkov iz grosupeljskih otroških vrtcev, maskiranih, ki so nam prišli voščit veseli in masten pust. Predavanje je predstavilo pustne šege na Slovenskem. Toda te niso brez dobre hrane, kar posebnih jedi, ki jih tudi po naših krajih pripravljajo. Društvo podeželskih žena Sončnica je pripravilo za polno veliko mizo pustnih dobrot. Napekle so krofe in flancate, ocvrte in vzhajane, ob tem še ocvrte miške in sočne krače ter hrustljavo zapečena svinjska rebrca, in da ne pozabimo na njihove okusne špehovke in ocvirkovko. Knjižnica je ob tem pripravila še razstavo literature o pustu in maskah na Slovenskem.

PUST, MASTEN OKROG UST
Pust je še vedno velik slovenski ljudski praznik. Nekoč je bil to začetek novega leta, saj so obhodi šem v rimskem imperiju sovpadali v čas našega pusta. Veseli obhodi šem z maskami so bili tako že od starega Rima naprej obredi v čast bogovom, v zahvalo za novo leto, ki prinaša ponovno rast sonca, daljši dan, več svetlobe in temperature – predstavljajo obdobje, v katerem se narava spet prebuja. Pust je pomen praznovanja novoletnega dne do danes že močno izgubil, v svojem bistvu pa ga je le še ohranil. O tem pričajo številne maske, ki so se še ohranile, in obilna jedača in pijača, ki spremljata ta ljudski praznik.
Za vse šege, obhode maskiranih likov, za dobro in obilno pijačo ob pustu najdemo razlago že v najstarejših obdobjih zgodovine, ko so bila živa še nekatera obredja. Ljudje so namreč verovali, da se v določenih letnih časih, predvsem ob koncu koledarskega ali sončnega leta, v času najdaljših noči, ko zima prehaja v pomlad, vračajo na zemljo duhovi rajnikov. Skušali so se jim približati, zato so se šemili, da bi jim bili podobni. Tako so nastale maske in maskirani liki, ki po ljudski domišljiji posnemajo rajnike. S tem so si pridobili njihovo naklonjenost, da so jim rajni predniki zagotovili rodovitnost na polju, pri živini in pri družini.
SLOVENIJA, EVROPA V MALEM ZA MASKE
Slovenija je ena od redkih dežel v Evropi, v katerih so se številne tradicionalne maske ohranile do današnjih dni. Najdemo jih na vseh območjih Slovenije in nastopajo tako rekoč čez vse leto, najpogosteje pa ob pustu.
Najbolj znana slovenska maska je kurent, ki je bil nekoč, še vse do začetka dvajsetega stoletja, doma po vsej Sloveniji, do danes pa se je ohranil kot maska, kot kožuhovinar, predvsem na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah. Za ptujskega kurenta je značilna demonska kožuhovinasta obrazna maska. Spremlja ga dolga vrsta drugih maskiranih likov: tajfel – hudič, piceki, kokotiči, gambela,  konj, bičar in celo smrt, ki se še vedno kot maska pojavi tu in tam v Halozah. Kurenta spremljata tudi orača, eden jih varuje, drugi pluži.
Za Prekmurje omenimo še zanimivo staro šego borovo gostüvanje in njegove maske. To priredijo v vasi, v kateri v minulem letu ni bilo poroke, za kazen pa najstarejše dekle poročijo z borom. Ob tem priredijo namišljeno svatbo, v kateri sodeluje vsa vas, preoblečena v maske svatov, vaških obrtnikov, sodnikov, duhovnikov …

Na Dolenjskem je več značilnih ljudskih mask in pustnih šeg. Omenili bomo kostanjeviško šelmo – norčevsko družbo našemljencev, ki po mestnih ulicah spremljajo svojega vodnika, ki nosi kovinsko bučo na kolu – znamenito šelmo.

Druga večja znana pustna skupina v tej pokrajini so dobrepoljske mačkare. Njihova značilnost so bogato okrašena visoka pokrivala – kasturji. Še danes je skupna lastnost mačkar zbiranje darov za fantovsko gostijo. Našemljena mož in žena se v spremstvu našemljenega grbca še vedno oglašata po hišah v Zagorici in Ponikvah, jajčarice pa zbirajo jajca in druge darove. Sprevod dobrepoljskih mačkar je pisan.

Tudi Primorska pozna celo vrsto zanimivih pustnih mask. Škoromati so doma v Brkinih, zanje je značilna visoka stožčasta kapa z umetnimi cveticami. V pustnem sprevodu nastopajo škoromati s kotletnimi zvonci in škoromati z brnenimi zvonci, škopiti z velikanskimi lesenimi kleščami, s katerimi lovijo dekleta, poberin, cigan in ciganka, dva pepeljuharja, trgovec z belim blagom, okrog 30 različnih maskiranih likov.
Podobna pokrivala kot škoromati nosijo tudi blumarji iz okolice Gorice, ki se ob pustu še vedno podijo po Slovenski Benečiji.
Omeniti moramo še p’stje iz vasic pod Krnom s preprosto izrezljanimi demonsko živalskimi maskami. V Drežnici, Drežniških Ravnah in Koseču, v vasicah visoko pod Krnom, še danes maske hodijo okrog na soboto pred pustom. Od hiše do hiše ponujajo starca, moža in ženo. Ob tem igrajo šaljivo ljudsko igro.

Na Primorskem so znani tudi Cerkljanski laufarji z značilnimi lesenimi maskami. In med vsemi slovenskimi šemskimi šegami ima samo laufarija dramatično zaokrožen scenarij: Pusta krivijo vseh nezgod in pomanjkljivosti v preteklem letu, zato ga sodišče obsodi na smrt, ‘ta star’ ga z batom pobije, dajo ga na pare in ga objokujejo, na koncu pa ga laufarji odpeljejo iz vasi. Laufarska družba je zelo pisana.
Na Gorenjskem so razširjeni bohinjski otepavci, ki voščijo novo leto v vaseh ob Bohinjskem jezeru. S svojimi prtenimi maskami in z liki ‘ta starega’ in ‘ta stare’ ter harlekina ‘pvatoža’ pričajo o davnem izročilu. Sprevod predstavlja družino, jedro vseh likov pa so predstave duhov rajnikov, ki naj bi prinesli srečo v novem letu. V Podkorenu se na večer pred svetimi tremi kralji še vedno pojavlja pehta, odeta v rjuho in z gorjačo v roki.

Pust je za kmeta pomenil velik praznik, saj spada v čas, v katerem so nekoč slavili novo leto.
Že dolgo je pri nas zakoreninjena vera, da je novoletni dan odločilen za vse leto, saj še danes poznamo reklo:
Tako kot bomo jedli za pusta, bomo jedli vse leto. In tokrat smo v knjižnici zares dobro jedli in pošteno proslavili pusta.

Besedilo dr. Boris Kuhar
Fotografirali so: Primož Hieng, Ivo Puhar in Goran Rovan

Oznake: Boris Kuhar, Pust