Sreda, 8. februar 2017

Univerza za tretje življenjsko obdobje in Zveza kulturnih društev Grosuplje sta že 11. organizirali Prešernov pohod na Kopanj za slovenski kulturni praznik.

Prvi del proslave smo spremljali pred Kulturnim domom v Grosupljem, kjer nam je Zdravljico zapel MePZ Danica, ki ga vodi dirigentka Danica Kutnar, Prešernovo pesem Slovo od mladosti pa nam je recitiral Martin Oblak. Pohodnike je pred odhodom na pot pozdravila še vodja UTŽO Andreja Smolič, samo pot pa je predstavil vodja pohoda Anton Rajh. Več kot 200 pohodnikov je v hladnem jutru krenilo na dveurno pot proti Kopanju.

Ob pol enajstih smo se v toplo zakurjeni cerkvi Marije Vnebovzete na Kopanju poklonili našemu pesniku še s krajšo proslavo. MePZ U3 je zapel Zdravljico. Slavnostni govornik je bil jezikoslovec Jakob Müller, ki je svoj nagovor naslovil

Prešeren nad Triglavom:

Spoštovane gospe in gospodje, ljubitelji in ljubiteljice lepe besede, draga mladina! Andreja, »rektorica« Univerze za tretje življenjsko obdobje, mi je zaupala prijetno nalogo, da vam na cilju Prešernove poti ob slovenskem kulturnem prazniku spregovorim nekaj besed o kulturi.

Zato se tu, na Kopanju, najprej spomnimo Jožefa Prešerna, pesnikovega starega strica, brata njegove babice, ki je malega Franceta naučil osnovnih pravil olikanega vedenja ter brati in pisati, da je lahko odšel v drugi oddelek tedanje osnovne šole – nato pa ga vse do svoje smrti leta 1835 podpiral, tako da je France rekel: Stari stric je bil moj največji dobrotnik. Podpiral ga je tudi po odločitvi, da proti materini volji študira pravo in ne teologije. Jožef, ki je služboval kot duhovnik na Kopanju od aprila 1800 do aprila 1820, je bil pristaš janzenizma, katoliške duhovne smeri, ki velja za razumarsko hladno, moralno strogo, prav zadrto, njegov odnos do pranečaka pa je bil vseskozi človeško topel, izjemno razumevajoč in prisrčno ljubeč; spoštoval je voljo mladega človeka in njegovo človeško dostojanstvo. Jožef je imel kulturo srca, temeljno kulturo vseh kultur in to kulturo lahko ustvarja vsak človek: z njo duhovno raste sam, hkrati pa lepša življenje drugih in utrjuje povezanost skupnosti.

V nekdanji župnijski kašči poleg kopanjske cerkve je domače turistično društvo poskrbelo za spominsko predstavitev, in sicer na vzhodni steni za  predstavitev vŕbenskih Prešernov na Kopanju, dva od njih: sestra Francetove babice in sin očetovega bratranca, sta na Kopanju tudi umrla in bila pokopana – na zahodni steni pa je v številkah predstavljen pesnik Prešeren, eden od umetniških vrhov slovenske besede in eden od stebrov slovenske narodne identitete. V časih, ko se veselimo uspehov slovenskih športnikov, je mogoče primerno, da v jeziku sodobnih medijev navedemo tudi nekaj podatkov o Prešernovih pesmih. Prevedene so v 36 jezikov: in sicer v 29 evropskih, 3 azijske: turškega, kitajskega in bengalskega, 3 afriške ter v arabščino, do današnjega dne pa so izšle v 518 knjižnih izdajah. Za skoraj 400 izdaj žal ne vemo njihove naklade, za 123 pa jo poznamo: skupaj je bilo natisnjenih skoraj 300.000 izvodov oz. 53 milijonov strani. Stolp, v katerega bi bile vse te knjige zložene, je višji od Triglava za 700 metrov.

Seveda se vrednost pesmi, vrednost umetnosti ne meri po debelini in drugih količinskih merilih, ampak po njihovi kvaliteti. Ta pa temelji na globljem, posebnem, izvirnem dojemanju stvari, videnju bistva in lepote in grdote življenja in na sposobnosti to dojemanje izraziti tako, da je bralec, gledalec, poslušalec prevzet, očaran, pretresen, obogaten. Vsa umetniška dela seveda niso enako kvalitetna, enako močna. Toda čim bolj so kvalitetna, tem manj jih oslabi zob časa. Pri najboljših pa je celo tako, da njihova vrednost s časom naraste, če ga skupnost ponotranji, v spremenjenih zunanjih razmerah pa se kaže v novi luči.

Zato vam želim, da si izbirate kvalitetne, dobre knjige in da se s  potovanj po njihovih svetovih vračate obogateni z globljim doživljanjem, poznavanjem življenja.

Naši letošnji proslavi za kulturni dan so se nam pridružile pevke ŽePZ Brinke, ki jih vodi dirigentka Tina Vahčič. Zapele so nam tri pesmi: Prešernovo Dekletom, ki jo je uglasbil Radovan Gobec, psalm Ave Maria gratia plena in  Ne ouri, ne sejaj – prekmursko narodno v priredbi Radovana Gobca.

Letos mineva 220 let od rojstva Matija Čopa. Rodil se je 1997. leta v Žirovnici. V tistih časih je bi eden najbolj izobraženih Slovencev, Prešernov prijatelj in literarni mentor. Služboval je v tujini, pozneje je bil profesor in končno bibliotekar v Ljubljani. Govoril je devetnajst jezikov in poznal vso takratno svetovno poezijo. Prešernu je pomagal z nasveti in kritikami, skupaj sta bojevala bitko v črkarski pravdi. Čop je s svojim ugledom na Dunaju pomagal premostiti marsikatero oviro pri izdajanju Kranjske čbelice. Zasebno je Čop živel sam in precej asketsko.

Leta 1835 je tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V spomin Matije Čopa in mu zložil nagrobni napis.  Recitatorji Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivo Puhar, Tatjana Rojko in Franci Zorko pa so nas seznanili z Glazerjevim prevodom Prešernove nemške pesnitve Spominu Matije Čopa.

MePZ U3, ki ga vodita dirigentka Gabrijela Cedilnik in korepetitor Primož Cedilnik, je redni gost proslav na Kopanju. Zapeli so tri kitice Prešernovih Ukazov, ki jih je uglasbil Gašper Jereb. Ostali del pesmi je recitiral Ivo Puhar. Za konec pa še Ljubezen do domovine Blaža Potočnika, ki jo je harmoniziral  Anton Foerster.

Posebej pa smo vsako leto hvaležni našemu gostitelju, častnemu kanoniku in kopanjskemu župniku Janezu Kebetu, ki nas prijazno sprejme v to lepo cerkev Marijinega Vnebovzetja. Poprosili smo ga za kratek nagovor. Poudaril je, da smo Slovenci ohranili svojo identiteto zaradi jezika, kulture. Za to so zaslužni veliki pesniki, kot je bil Prešeren. Njegova poezija je bila močno prepletena z vero, ugotavljajo literarni zgodovinarji. Hrepenel je po večni ljubezni, lepoti, ki na zemlji ni mogoča, dosežemo jo lahko le z vero v večno življenje pri Bogu, »onkraj groba«, kot je zapisal Prešeren.

UTŽO je poskrbela za topel čaj in avtobusni prevoz nazaj v Grosuplje.

11. pohod po Prešernovi poti je s svojo kamero spremljal tudi urednik naših Odmevov Brane Petrovič in vtise strnil
v tem filmu.

In, kot je že dolgoletna tradicija, je pohodnike tudi tokrat s svojim fotoaparatom spremljal neutrudni fotograf in dolgoletni mentor za fotografijo na UTŽO Marjan Trobec. Tukaj si lahko ogledate njegov album fotografij:

Zapisala Marija Samec
Fotografije :  Vera Puhar in Marjan Trobec

Oznake: Kopanj, MePZ U3, Prešernov pohod