Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 7. februarja 2017

Občina Grosuplje in Mestna knjižnica Grosuplje sta v dvorani knjižnice ob slovenskem kulturnem prazniku priredili literarni večer. Praznik letos sovpada z deseto obletnico knjižnice v novih prostorih. Skupaj smo osvetlili pomen kulture, ne samo na polju umetnosti, temveč tudi na polju izročila, kvalitete bivanja in medsebojnih odnosov s predstavitvijo posebne knjige, katere vsebina predstavlja vpogled v preteklost krajev v občini Grosuplje, s tem pa tudi vpogled, vizualni in besedni, v raznobarvno bivanje naših prednikov, čeprav so razglednice v knjigi pretežno črno-bele.

Razglednice z zgodbami Občine Grosuplje avtorice Marije Samec je sedma knjiga domoznanske zbirke, ki jo je v okviru domoznanskih tem založila Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z glavnim urednikom dr. Mihaelom Glavanom, uredniškim odborom in sofinanciranjem občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Uredniški odbor izbira vsebine in osebnosti, ki so pomembne za naš prostor in hkrati bogatijo nacionalno pisno dediščino.

Razglednice kot posebna skupina neknjižnega gradiva predstavljajo pomemben fond nacionalne kulturne dediščine, ki v fragmentih zaznamujejo kulturno, zgodovinsko in družbeno dogajanje v času svojega nastanka. Zaradi svoje slikovitosti so že na pogled privlačne, tematika je raznovrstna, njihovo sporočilo pa je večpomensko, zato so vir proučevanja krajevne zgodovine, oblačilne in stanovanjske kulture, načina življenja, starih običajev.

Knjiga Razglednice z zgodbami občine Grosuplje je po zbranih podatkih 90. knjiga v slovenskem prostoru, ki predstavlja kraje s pomočjo razglednic. V primerjavi z nekaterimi podobnimi izdajami ima ta knjiga dodano vrednost, saj razglednice poleg faktografskih opisov dopolnjujejo pripovedovanja in zgodbe domačinov, kar bogati podobo naših krajev in ljudi skozi čas.

V slavnostnem nagovoru je župan dr. Peter Verlič poudaril pomen kulture za identiteto naroda. Jezik in kultura nas delata ponosne, od Primoža Trubarja, ki je zapisal slovenski jezik, do Franceta Prešerna in naprej. Oba sta se dotaknila naših krajev. Narodova identiteta pa ni samo jezik, ampak tudi navezanost na kraj, kjer živimo in čutimo, da smo doma. Knjiga razglednic nam pripoveduje, kako smo živeli nekoč in nam nalaga obveznost za prihodnost, da to identiteto čuvamo in jo napravimo lepšo. Mestna knjižnica Grosuplje je zdaj kar nekam sramežljivo skrita. Povabili smo arhitekte, da nam bodo pomagali oblikovati novo mestno središče in v njem izpostaviti knjižnico kot mesto srečevanja.

Urednik Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je dr. Mihael Glavan. Knjige, v zadnjem času predvsem zapisi dnevnikov literatov, stari rokopisi, prvotiski ter protestantika, so le nekatera področja, ki označujejo njegovo delo. Njegova velika zasluga je, da je s faksimiliranimi izdajami težko dostopnih rokopisov in knjig, krona vseh je izdaja Stiških rokopisov, napravil to skrbno varovano gradivo dostopno vsem. Kot vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je skrbel za bogato rokopisno zapuščino naših ustvarjalcev iz vseh časovnih obdobij. Želel je, da bi domoznanska zbirka na lokalni ravni poskrbela, da bi najprej domačini spoznali pomembne osebe iz svoje okolice, z izdajo knjig pa to vedenje razširili še na širši slovenski prostor.

Dr. Mihael Glavan je izpostavil dve domoznanski publikaciji, Zbornik občin in Domoznansko zbirko občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki jih izdaja knjižnica in ki prinašajo neprecenljivo bogastvo za lokalno skupnost. Uredniškemu odboru ne bo kmalu zmanjkalo vsebinskih idej, zato upa, da občine prepoznavajo vrednost teh izdaj in da bodo še naprej podpirale izhajanje obeh zbirk.

Avtorica knjige, slavistka in bibliotekarka Marija Samec je prvo polovico svoje delovne dobe poučevala, upokojitev pa je dočakala v Mestni knjižnici Grosuplje. Delala je kot katalogizatorka in skrbnica domoznanske zbirke, zato dobro pozna knjižnično domoznansko gradivo. Že v študentskih letih jo je urednica zbirke ljudskih pripovedi Glasovi, etnologinja dr. Marija Stanonik, nagovorila, da je začela zbirati ljudske pripovedi. Ob ostalem delu je od številnih informatorjev desetletja zbirala gradivo, predvsem pripovedi in spomine. Iz vsega tega gradiva je črpala, ko je leta 2014 izdala zbirko pripovedi z grosupeljskega območja So z vilicami pisali.

Svoje vtise o novi knjigi nam je predstavil lektor Drago Samec, bibliotekar, bibliograf in zvest sodelavec Domoznanske zbirke in Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.

Marija Samec je zavzeta raziskovalka vsega, kar je vredno spomina v naši občini, in rezultat njenega dela je knjiga Razglednice z zgodbami. Knjiga je intenzivno nastajala dve leti.

Ob dolgoletnem zbiranju domoznanskega gradiva so se iz obilice gradiva podobam na razglednicah dodajale zgodbe, ki so jih pripovedovali informatorji. Zato ima knjiga naslov Razglednice z zgodbami.

Na platnici knjige je fotografija z dronom, ki jo je posnel Šmarčan Brane Petrovič, avtor tudi ostalih fotografij krajevnih središč na začetku vsakega poglavja v knjigi. Na naslovnici izstopa cesta, od šmarskih tunelov naprej se vije skozi celo občino in na robu fotografije že prehaja čez hribe v ivanško občino. Kjer so ceste, tam so živeli ljudje. Ceste so obstajale v tem prostoru že v davnini. Tu so tekle jantarna pot, rimska cesta, srednjeveške ceste so izrabile trase rimskih cest, tudi sodobna avtocesta je pod Magdalensko goro prekrila rimsko. Ceste nas povezujejo, odpirajo nam pot v svet in svetu k nam. To sporočilo smo poskušali posredovati s to naslovno fotografijo. In ker smo lani praznovali 90-letnico odkritja Županove jame, smo na naslovnico pripeli tudi podobo odkritelja Josipa Permeta ob kapniku, imenovanem po njem.

Knjigo je z estetskim občutkom računalniško oblikoval gospod Robert Kuhar. Pred 25 leti pa je oblikoval tudi grb kraja in naše občine in tudi na to smo opozorili v knjigi.

Vseh razglednic, objavljenih v knjigi, je 100, od tega 43 z zgodbami, ostale so dodane kot ilustrativno gradivo, prav tako je dodanih še 14 naslovnih strani razglednic, ki so zanimive zaradi sporočila, starega jezika, naslovnikov in pošiljateljev.

Knjiga je razdeljena na deset poglavij. V uvodu smo predstavili našo občino, zgodovino grosupeljskih razglednic, njihove fotografe in založnike. Vsem desetim krajevnim skupnostim smo posvetili uvodno predstavitev in nato še zgodbe z razglednic. To pa še zdaleč niso vse razglednice naših krajev za obdobje, ki smo si ga za knjigo postavili, to je  od prvih razglednic do začetka druge svetovne vojne, in tudi ne vse zgodbe, ki bi jih bilo vredno zapisati. Vendar nekje je treba potegniti črto.

V starih časih, ko so tiskali prve razglednice, je veljalo, da je razglednico  imel pomemben kraj ali objekt, danes pa lahko rečemo,  da občina, ki nekaj pomeni, ima svojo knjigo razglednic.

S to knjigo se jim je pridružila tudi Občina Grosuplje in ob primerjavi se z njo lahko kar postavi, saj je knjiga z zbirko upodobljenih domačih krajev in njihovimi zgodbami iz preteklosti. Na predstavitvi, za katero je scenarij napisal Rudi Podržaj, so nekaj takšnih zanimivih in humornih zgodb prebrali člani knjižnice in Univerze za tretje življenjsko obdobje: Katja Bricelj, Rozi Fortuna, Ivo Puhar in Franci Zorko, a še zdaleč ne vseh, saj si je zanje treba vzeti čas ter v njih uživati. Prireditev je suvereno vodila Jasmina Mersel Šušteršič. S slovensko himno in zaključnima pesmima je nastopila ŽePZ Nasmeh.

Ob pogostih napotitvah k nujnosti branja ta knjiga nudi informacije, ki so bile v našem okolju pozabljene in so tu ponovno oživljene.

Proslavo je s svojo kamero spremljal Brane Petrovič in pripravil film, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Drago Samec
Fotografirala : Vera Puhar
Avtor avdio- vdeo posnetka : Brane Petrovič