Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, petek, 24. februarja 2017
Dr. Peter Fister, zaslužni profesor na Fakulteti za arhitekturo, se ukvarja s cerkveno arhitekturo skozi zgodovino z različnih zornih kotov. V Grosupljem je imel že serijo predavanj na to temo. Na letošnjem predavanju je izpostavil družbeni vpliv na gradnjo sakralnih objektov.
Prve slike v predavanju so prikazovale cerkve, ki so jih postavljali v jame v skalnih stenah in so le z nekaj zunanjimi elementi pokazali, da se za stenami skriva sakralni objekt.
Naslednja podoba je prikazovala egipčanski tempelj v Luksorju. Mogočen vhod je podarjal pomembnost in mogočnost vladarja. Prvi del templja je bil namenjen izbrani eliti, osrednji del množici navadnih vernikov, oltarni del pa le vrhovom cerkvene oblasti. Po takem principu so gradili tudi prvotno cerkev sv. Petra v Rimu, ki jo je kasneje nadomestila zdajšnja mogočna bazilika z veliko kupolo in obsežnim dvoriščem pred njo.
Vzhodno krščanstvo je bilo naklonjeno okroglim oblikam sakralnih stavb, da so imeli vsi verniki enak dostop so svetih prostorov. Taka je Hagia Sofija v Carigradu, ki je bila najprej zgrajena kot patriarhalna bazilika, nato so dogradili minarete in je postala mošeja, danes pa je muzej. V Torcellu stojita druga ob drugi cerkvi iz 11. stoletja, prva v osnovi okrogla s kupolo, bizantinskega tipa, in podolgovata, po zahodnoevropskih predpisih narejena cerkev.
Srednji vek je na zahtevo cerkvenih oblasti podobno določal sestavine cerkvene arhitekture. Vhod v cerkev je bil impozanten, kazal je moč oblastnikov, ki so se zadrževali med bogoslužjem v prvem delu cerkve. Podolgovata cerkvena ladja je ponavadi imela tri ladje, ločene s stebri. Srednja je bila višja, stranski sta bili nižji. Vedno bolj pa se je širil tisti del cerkve, ki je bil namenjen cerkvenim dostojanstvenikom.
Samostani so imeli ločeno cerkev za zunanje vernike in ločene prostore za samostan, ki je gojil tudi pomembno gospodarsko dejavnost. V času turške nevarnosti pa so cerkev in samostan obdali še z obzidjem. V Žičah je cerkev za obiskovalce samostana in za bolnike, ki so prišli prosit zdravja, postavljena pred obzidjem samostana.
V 15. stoletju pa so že začeli poslušati tudi ljudski glas in postavljati take cerkve, ki so bile blizu ljudstvu. V Nemčiji so se pojavile cerkve z ladjami, ki so imele vse tri enako visoke strope. To je bil čas protestantizma in to gibanje je močno vplivalo na gradnjo cerkva.
Barok je z razkošjem spet pokazal mogočnost cerkvenih in posvetnih oblastnikov. Predavatelj je kot primer navedel španske stopnice v Rimu in nad njimi cerkev sv. Trojice. Klasicizem 19. stoletja je kopiral cerkve prejšnjih obdobij in predpisoval oblike. Dvajseto stoletje pa so zaznamovali arhitekti, ki so zagovarjali betonsko gradnjo in nove podobe cerkva. Taka je grosupeljska cerkev, ki je kopija japonskega svetišča.
Slovenci bi morali biti ponosni na svojo cerkveno arhitekturno dediščino, saj je dodana vrednost naši krajini. Cerkve, razporejene po gričih, mestnih in vaških središčih, na robu naselij so naše bogastvo, za katero bi morali skrbeti. Arhitekti po vodstvom dr. Petra Fistra so pred časom začeli risati zemljevid slovenskih sakralnih objektov, pa je bil projekt ustavljen.
Zapisala :Marija Samec
Fotografal: Franci Zorko
Oznake: sakralna arhitektura