Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 22. maj 2014
Rotary klub Grosuplje letos praznuje desetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je, v duhu medsebojne pomoči in sodelovanja, kar je eden od temeljev rotarijanstva, podprl izid zanimive knjige folklornih pripovedi iz občine Grosuplje in okolice. Zbrala in uredila jih je naša občanka Marija Samec, izšle pa so pod naslovom So z vilicami pisali v zbirki Glasovi, ki jo že vrsto let ureja ddr. Marija Stanonik.
Knjigo, njeno nastajanje ter njen pomen sta Marija Samec in Marija Stanonik predstavili na literarnem večeru v knjižnici.
V zbirki Glasovi izhajajo slovenske folklorne pripovedi iz današnjih dni. Zapisi teh pripovedi skušajo biti čim bolj zvesti živemu govoru, vendar toliko prilagojeni knjižnemu jeziku, da lahko v njih uživa vsak slovenski bralec. Vsaki knjigi je dodan tudi seznam narečnih posebnosti posameznega območja, kar je dragocen prispevek k spoznavanju in ohranjanju živega jezika.
Knjiga So z vilicami pisali je 44. v tej zbirki. Marija Samec je z zbiranjem pripovedi začela že pred leti, k dokončanju pa jo je spodbudila denarna pomoč Rotary kluba. Sicer pa so izid knjige omogočili še Občina Grosuplje, UTŽO Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, Turistično društvo Županova jama Grosuplje ter zbirateljica sama.
Urednica Marija Stanonik je v uvodu zapisala: “Marija Samec je s svojimi zapisi minuto pred dvanajsto rešila pozabe bogato duhovno dediščino, ki se kaže v bujni domišljiji pravljic in najrazličnejših uvérah, ki sodijo že v mitologijo, in ne nazadnje v humor. Knjiga je izjemen dokument o bitju in žitju v 20. stoletju in bo postala za slovensko etnologijo in slovensko folkloristiko, dialektologijo in kulturno zgodovino popolnoma nov, pomemben zgodovinski vir zaradi številnih dejstev, ki odkrivajo nekdanji življenjski stil prebivalcev na prehodu med mestom in podeželjem, v krajih v bližini slovenske prestolnice…
Osebni profil zbiratelja daje pečat vsaki knjigi. Tukajšnji se pozna, da jo je pripravljala slavistka in vneta, cenjena raziskovalka lokalne zgodovine. Zato je pravcata monografija zgodovinskega spomina, kakor jih razkrivata slovenska folklora in ustno sporočilo sploh. Glede na hitro propadanje stare kmečke kulture pred našimi očmi so izredno dragoceni opisi raznih kmečkih opravil, obrti, delovnih, letnih in življenjskih šeg, kar vse je uvrščeno med etnološke pripovedi, ki številčno prevladujejo.”
O narečnih posebnostih govora v Grosupljem in njegovi okolici je spregovorila dr. Vera Smole, ki je za knjigo prispevala poglavje z naslovom O zapisu in narečnih značilnostih. V zbirki Glasovi je navada, da ilustracije izdela slikar iz območja, od koder so pripovedi. Tokrat sta bila slikarja dva, Dora in Janez Adamič.
Predstavitev knjige je lepo zaokrožil glasbeni nastop pevke Tanje Zavašnik, ki jo je na basu spremljal Jaka Ivan.
Besedilo: Vida Curk
Fotografije: Vida Curk in Ivo Puhar
