Vsakoletna strokovna ekskurzija Univerze za  tretje življenjsko obdobje Grosuplje je v četrtek, 10. maja 2012, popeljala avtobus izletnikov na Čabransko, ki ga sestavljajo kraji Prezid, Čabar, Plešci, Gerovo in Tršće. V spoznavanju slovenskega zamejstva smo se letos namenili spoznati z deželo, kjer vsaj starejši še govorijo dolenjščini podobno slovensko narečje, ki pa iz vsakdanje govorice izginja, saj hrvaška osnovna šola izpodriva slovenščino tudi kot govorjeni jezik v družini. Izvedeli pa smo, da mladim s tega področja ni težko oditi na študij v Ljubljano, saj jim je slovenski jezik še vedno dovolj blizu.

Takoj po odhodu z avtobusne postaje v Grosupljem je mikrofon prevzel profesor Jakob Müller in z zanimivi pripovedmi o znanih ljudeh, naravi, zgodovini spremljal našo pot od Radenskega polja do zadnje vasi na Čabranskem. S svojim enciklopedičnim znanjem je navdušil vse poslušalce.
Muzej Goranska kuča v Prezidu je bil, kljub dogovoru z vodičem, zaprt. Ustavili smo se v Tatinski dragi pri spomeniku, ki spominja na dogodek v NOB, ko so zaradi partizanskega napada na italijanske tovornjake, Italijani ubili 10 moških iz okoliških vasi, ostale prebivalce pa internirali na Rabu.
V Čabru smo si ogledali etnografski muzej in se sprehodili tik ob hrvaško-slovenski meji do izvira Čabranke. V Plešcah nas je gospa Smoletova popeljala po etnografskem bogastvu Palčeve šiše, stare trgovine in gostilne. V Malem Lugu smo se fotografirali ob lesenem kipu Petra Klepca. Sveta gora z Marijino cerkvijo je čudovito razgledišče na hrvaško in slovensko stran pri Osilnici.
V Tršću smo se srečali, s posredovanjem profesorja Müllerja, ambasadorja čabranske kulture,  z literati, ki pišejo v čabranskem narečju: Slavkom Malnarjem, pesnikom Zlatkom  Pochobradskym in Ivanom Janešem.
Po vrnitvi domov so nam še dolgo ostali v spominu prijazni ljudje, ki so se, ko so slišali slovensko govorico, kar ustavljali in se pogovarjali z nami v jeziku, ki smo ga Dolenjci dobro razumeli.

Marija Samec