Vreme nam je letos krojilo poletne počitnice in kroji nam tudi te jesenske dni, pa ne vedno v slabem pomenu.
Ker je bilo za prvi petek v tem mesecu, ta dan je namenjen planincem in pohodnikom naše univerze, napovedano slabo vreme, smo šli na pohod v ponedeljek, 10. novembra. In bilo je vredno počakati nekaj dni, kajti prijetno potepanje po severnem obrobju Kozjanskega je čudovito sončno vreme naredilo še prijetnejše.
Tokrat je bil naš cilj Resevna, hrib, ki leži južno od Šentjurja pri Celju. Pot nanj smo začeli v vasi Jakob v dolini potoka Kozarica. Prvi vzpon mimo hiš in ovac, ki so se še vedno pasle na prostem, smo opravili v megli, potem pa se je megla razkadila in nad nami se je odprlo nebo skoraj povsem brez oblakov. Čez slabo uro in pol smo bili že pri Planinskem domu na Resevni, ki sta ga prijazni oskrbnici tako zgodaj odprli prav zaradi nas. V domu imajo namreč transverzalni žig in prav zaradi njega smo se podali na ta hrib. Seveda pa smo se povzpeli tudi na 20 m visok razgledni stolp nad planinskim domom.
Na desni strani doline potoka Kozarica pa leži hrib Rifnik, ki je bil naš naslednji cilj. Znan je po srednjeveškem gradu in po obsežnem arheološkem parku z ostanki največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Ogledali smo si torej še ostanke dveh zgodnjekrščanskih cerkva, nekaj hiš ter obzidja, v rekonstruirani prazgodovinski hiši pa še podatke o naseljenosti Rifnika, ki sega v prazgodovino. Predvsem pa nas je očaral čudovit razgled, ki je segal prek Šentjurja do obronkov Pohorja.
Obisk znane sušilnice sadja v Šentjurju pa je bil še pika na i lepemu, sončnemu in zanimivemu dnevu.
Prispevek pripravila: Vida Curk
Fotografije: Vida Curk
