Petek, 20. marec 2015
Res je, v nižinah se je zima že poslovila, v dolini sredi Julijskih Alp pa je tisti dan, ko smo se pohodniki UTŽO podali na drugi marčevski pohod, še kar vztrajala.
20. marca smo se namreč podali v eno najbolj slikovitih alpskih dolin, v Vrata.
Zbrali smo se, kot običajno, ob 7. uri pred Kulturnim domom, potem pa smo se mimo Ljubljane, Kranja in Jesenic odpeljali do Mojstrane, kjer smo zapustili glavno cesto.
Ne prav lepa, ponekod celo makadamska cesta nas je nato pripeljala do koče pri Peričniku, ki je bil naš prvi cilj.
Slap Peričnik je dvostopenjski, a iz doline je viden le prvi, 52 m visok spodnji del slapa, do drugega se je potrebno malce povzeti. Pa se splača. V zatrepni dolini, izdolbeni v ledeniški konglomerat, pada gornji, 16 m visoki slap v modri tolmun in ustvarja zaveso iz kaplici, ki so se ta dan na soncu bleščale kakor biseri.
Slaba ura vzpona in spusta od obeh slapov nas je primerno ogrela za nadaljnjo pot , ki nas je najprej vodila po cesti, nato pa so nas kažipoti usmerili proti Galerijam. 
Tako se imenujejo obsežni previsi visoko na pobočju Triglavske Bistrice, ki obiskovalca prevzamejo s svojo mogočnostjo. Naš zadnji cilj pa je bil Aljaže dom v Vratih, pot do njega pa je bila še vedno zasnežena.
Koča je bila sicer zaprta, kar pa ni kvarilo razpoloženja, saj nas je toplo sonce pred domom prijetno grelo. In obdajale so nas s soncem obsijani vršaci Julijskih Alp – Stenar, Križ, Bovški Gamsovec in seveda Triglav s svojo mogočno severno steno.
Vrnili smo se po isti poti, peturni pohod pa smo zaključili v prijetnem lokalu v Mojstrani
Prispevek pripravila: Vida Curk
Fotografije Vida Curk
