Glasbeno literarna kontemplacija – krstna izvedba
Mestna knjižnica Grosuplje, 29. novembra 2016
Čas sedanji in čas pretekli / sta oba morda navzoča v času prihodnjem / in čas prihodnji vsebovan v času preteklem, je zapisal Thomas Stearns Eliot v svojih Štirih kvartetih, ki so izšli leta 1943. Gre za zahtevno besedilo, pravzaprav za štiri literarne meditacije, ki so nastajale 6 let in prinašajo daljnosežna, izčiščena filozofska razmišljanja o času, o univerzalnosti in o božanskem.
O svoji avtorski glasbi pa je skladateljica Bojana Šaljić Podešva takole zapisala:
»V današnji storilnostno naravnani družbi pretežno hitimo proti čim hitrejšemu cilju, rezultatu, vrhu in potem spet hitro naprej proti novemu in novemu cilju, rezultatu, vrhu. Ker pa so Barve časa posvečene kakovosti časa, kakovosti življenja, nam je bil prav tako, ali celo še bolj pomemben tudi proces, se pravi pot do rezultata.
K projektu me je kot ustvarjalko povabil Martin Sikur. Njegova ideja, ustvariti glasbeno literarni projekt s tremi različnimi violončeli, me je spodbudila k prvim razmišljanjem. Trije violončeli so glasniki treh obdobij. Kje se lahko približajo? Ob tem pa v projektu na eni strani sodelujejo čudoviti, bogati ljudje, polni življenjskega izkustva, člani recitacijske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje, na drugi strani glasbeni del ustvarjalcev, ki smo vsi istih let.
Iz teh izhodišč je kar naravno sledilo, da bo osrednja téma čas: konfrontacija obdobij, preteklosti, sedanjosti. Konfrontacija generacij. Medgeneracijsko sodelovanje, ki želi posredovati idejo starega, vendar živega, vrednega, svobodnega.
Tudi velikani glasbe so se navdihovali v izkušnjah preteklih generacij. Bach je bil mojster kontrapunkta, in njegovo mojstrstvo, ki odseva božansko univerzalnost, me najbolj gane v njegovem zadnjem delu, zbirki kontrapunktov Umetnost fuge (Kunst der Fuge), najbolj pa kontrapunkt h koralu Pred tvoj prestol stopam (Vor deinen Thron tret’ich hiermit). Bachov vpliv na Brahmsa je bil izreden, tako je tudi ta romantični skladatelj kot eno zadnjih del komponiral orgelsko delo 11 koralnih preludijev, v katerih je s harmonijami svojega časa, sicer pa prav tako kot Bach uporabil mojstrstvo kontrapunkta za obdelavo koralnih napevov. Iz te zbirke sem izbrala prvega izmed zadnjih dveh preludijev, Jaz srčno hrepenim po blagoslovljeni smrti (Herzlich tut mich verlangen).
Razmišljanje o smrti me vedno spomni na budnost, na avtorefleksijo: Kako preživljam svoj čas in kakšno kakovost mu dajem? Ta razmišljanja sem vključila v svojo kompozicijo Upočasnitev, obsežno otvoritev Barv časa, katere naslov sem povzela po Pavčkovi pesmi. Kot izhodiščno glasbeno gradivo kompozicije pa sem po vzoru Schönberga zgradila 12-tonsko vrsto in jo obravnavala v maniri serialne glasbe.
Nazadnje bi rada omenila še prihodnost projekta, saj je tudi Prihodnost del Časa. Razmišljanje o njegovih vidikih bo v mesecu decembru zaživelo tudi v obliki zvočnega sprehoda, ki bo postavljen v eter prepišnega zraka mestnih ulic Ajdovščine, kjer živim in ustvarjam ter vas tja prisrčno vabim.«
Trije odlični violončelisti: Martin Sikur na sodobnem violončelu, Gregor Fele na baročnem violončelu in Jošt Kosmač na električnem violončelučelu so tudi s pomočjo činel, vodafona in drugih zvočnih pomagal ustvarili magični glasbeni dogodek, ki ni nikogar v dvorani pustil hladnega. V prvem delu so igrali vsi z enim lokom, ki so si ga podajali. Menjavali so instrumente, saj so Brahmsa in Bacha igrali na sodobne violončele. Pri koralu sem jim je pridružila še Mojca Menoni Sikur, ki je zaigrala skrita na balkonu. Posebno pomirjujoči so bili zvoki igranja na kozarce z vodo in pretakanje vode. Vmes pa so recitatorji Katja Bricelj, Ivo Puhar in Franci Zorko recitirali odlomke iz Eliotove pesnitve.
Večer je bil magično čaroben. Poslušalci so v tišini spremljali vse odtenke pretakanja časa. Iz dvorane so prihajali pod močnim vtisom glasbe in besede in večinoma so se počutili pomirjene in zadovoljne.
V adventnem času smo, ko drugače čutimo minevanje časa kot druge mesece v letu, zato je bil ta koncert priprava na božič in novo leto, poziv, da si v teh prazničnih dneh vzemimo čas zase in za bližnje.
Tretji večer Barve glasbe in besede smo zaradi zdravstvenih razlogov prestavili na februar.
Januarju pa vabimo na prav poseben dogodek, na glasbeno pravljico Kako so Basku in Violeti zrasla krila, avtorice Ksenije Medved. Z glasbo in pravljico bomo oživili živali s krili. Vabljeni otroci in odrasli.
Zapisali: Bojana Šaljić Podešva in Marija Samec
Fotografiral: Janez Puš