Avla Zdravniške zbornice Slovenije in Zdravniškega društva Slovenije, 17. januar 2018

Glasbeniki vložijo mnogo truda in nešteto ur v vaje za celovečerni koncert, pa ga pogosto odigrajo samo enkrat. Ker so iz različnih krajev in so vsi zaposleni v svojih matičnih orkestrih in službah, se največkrat srečujejo na vajah ob vikendih, ob sobotah in nedeljah. Tudi primerne prostore za vaje ni vedno lahko najti. Recitatorji v izbor pesmi in proznih odlomkov vložimo dosti truda in časa, pregledamo številne pesniške zbirke in iščemo avtorje, ki so pisali na določeno temo, ki jo izberejo glasbeniki, predvsem Martin Sikur. Zato smo bili veseli, da se nam je ponudila priložnost, da koncert Barve glasbe in besede na temo matere ponovimo.

Sprejeli so nas v prekrasni avli Zdravniške zbornice Slovenije in Zdravniškega društva Slovenije, ki se imenuje Domus medica. Prijazni organizatorji so recitatorje namestili v svojo, glasbenike pa v drugo mirno sobo, kjer smo se lahko pripravili na nastop.

Recitatorji smo s poezijo označili temo večera Beseda besed – mama. To je verz iz pesmi Toneta Pavčka Sin. Prva pesem Ines Cergol-Bavčar je pripovedovala o materi, ki si želi otroka.

ko tiho potiho zrem sama vase

tako bi rodila nekaj kar rase

globoko v zemljo zarije korene

visoko se širi čez strme grebene

rodila bi nekaj kar rase

iz sebe in samo zase

da vso bi me vsrkalo vase

Glasbenika violončelist Martin Sikur in pianistka Jerneja Grebenšek sta najprej zaigrala Brahmsovo Uspavanko. Sledili sta Dve pesmi za alt, violončelo in klavir, ki ju je v nemščini zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko. Da smo lažje sledili njenemu petju, sta recitatorja prebrala prevoda pesmi Friedricha Rückerta Potešeno hrepenenje in Lope de Vega Duhovna uspavanka. Samospeva sta bila napisana za zakonca Joachim: Joseph je bil slavni violinist, njegova žena pa pevka Amelie Schneeweiss.

Brahmsov Trio za violino, rog in klavir, op. 40, so zaigrali pianistka Jerneja Grebenšek, rogist Jože Rošer in violinistka Mojca Menoni Sikur.

Literarne odlomke na temo matere so izbrali člani Mestne knjižnice Grosuplje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje Rozi Fortuna, Kristina Oblak, Martin Oblak, Marija Samec in Franci Zorko. Besedila so pripovedovala o želji matere po otroku, o petju uspavank, vzgoji in ustvarjanju odnosov med materjo in otrokom. Slikoviti so bili odlomki iz del Zofke Kvedrove, prisluhnili smo tudi besedam Kajetana Koviča v pesmi Materi:

Daleč sva, malo besed je med nama.

Komaj poznaš moje duše obraz.

Težko, veš, reči besedo je, mama,

teže še, reči besedo naglas. …

Mati, vsak mora po svoje živeti,

vsak mora sam prehoditi svoj pot.

Kar mu je dano, to mora sprejeti,

ne da bi vprašal, zakaj in od kod.

Morda ne veš, kak je včasih samotno,

morda ne veš, kak je včasih hudo,

morda ne veš, kak se včasih odsotno

duša smehlja, a ne misli na to.

Mati, sam bom vso pot prehodil.

Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,

kadar bo kdo moje srce pohodil.

Dvigni ga, toplo besedo mu daj.

Za konec pa je razpoloženje dvignila duhovita pesmica Nika Grafenauerja Mama.

Poslušalci so bili navdušeni, zanimiva sem jim je zdela kombinacija besede in glasbe na dogovorjeno temo. S prijaznimi gostitelji smo se po koncertu zadržali še v prijetnem pogovoru.

Zapisala:Marija Samec

Fotografiral: Franci Zorko

Oznake: Domus medica, mama