Univerza za tretje življenjsko obdobje, njen krožek za književnost in bralna značka za odrasle Beremo ob kmečki peči so v decembru 2010 povabili v goste pesnika, publicista in umetnostnega zgodovinarja dr. Miklavža Komelja.
Njegova doktorska disertacija je bila posvečena beneškemu srednjeveškemu slikarstvu. Pesni že od gimnazijskih let dalje. Vse poslušalce je navdušil z recitiranjem svoje pesmi iz zbirke Luč delfina (1991) na izust. V zgodnji poeziji se drži klasičnih pesniških oblik, soneta, v kasnejših zbirkah Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2009) pa svoj odnos do sveta izraža v prostem verzu in ritmu.
Leta 2009 je dr. Komelj izdal knjigo Kako misliti partizansko umetnost. Velik del knjige je posvečen razmišljanju Adolfa Jakhla o umetnosti. Do sedaj smo Jakhla poznali le kot partizana, komunista in ustanovitelja Grosupeljske čete, neznan pa nam je bil kot literarni ustvarjalec, ki bi se razvil v dobrega literata. Matej Bor pa je v zgodbi V partizanskem taboru, besedilo je bilo objavljeno tudi v 3. zborniku občine Grosuplje, opisal srečanje s komandantom Grosupeljske čete v gozdovih okoli Grosupljega, literarni večer in pogovor z Jakhlom o literaturi v času vojne in po njej. Dr. Komelj ni delal razlik med literaturo po politični plati, ampak je presojal le, kaj so novega, posebnega, ne le strogo vezanega na vojni čas ubesedili slovenski pesniki in pisatelji med drugo svetovno vojno. Poudaril je, da je razširjenost in množičnost literarnega ustvarjanja med vojno, pestrost vsebinskih in oblikovnih elementov tako bogata, da ji ne najdemo primerjave v Evropi.
Marija Samec