V soboto, 16. januarja, smo pohodniki UTŽO Grosuplje odšli na prvi pohod v novem letu. Enajst se nas je zbralo v meglenem jutru pred Kulturnim domom in odpeljali smo se ob Savi proti vzhodu do Spodnjega Hotiča, kjer smo zavili levo v hrib mimo Vač do Spodnje Slivne.

Tam nas je pozdravilo krasno sonce. Avtomobile smo pustili na parkirišču in odšli na jutranjo kavo v gostilno Vrabec. Prijazna gostilničarka Miriam nam je povedala nekaj zanimivosti o Geossu in razkazala Škundrovo kaščo, kovačijo, manjšo sušilnico sadja ter muzej starožitnosti, v katerem je Jože Kimovec zbral staro kmečko orodje.

Po macesnovem drevoredu smo se povzpeli do geometričnega središča Slovenije. Na pobudo takratnega župana Litije Jožeta Drnovška je Peter Svetik leta 1981 pripravil projekt Geoss. Slavnostno odprtje pomnika, ki je zgrajen iz pohorskega tonalita in katerega avtor je arhitekt Marjan Rožič,

je bilo 4. julija 1982. Poleg osrednjega pomnika Geoss je spomenik Rodoljubu, posvečen udeležencem osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Na tem območju so še prvi grb Socialistične republike Slovenije, današnji grb Republike Slovenije, plošča slovenskih županov z napisom Živimo in gospodarimo na svoji zemlji ter plošča z datumom sprejema Slovenije v OZN in EU. Kot simbol slovenstva je zasajena tudi lipa. Na robu ploščadi so štirje drogovi, na katerih visijo zastave Geossa, občine Litija, Slovenije in Evropske unije.

Krožno pot po Geossu smo nadaljevali do Rožančevega hleva, tam pa smo zavili levo in se ob starem kamnitem zidu začeli spuščati v vas Rove, v kateri je zanimiva 200 let stara kamnita hiša. Skozi gozd smo pot nadaljevali do Vač, ki skupaj z okolico veljajo za eno najpomembnejših

prazgodovinskih nahajališč v Sloveniji. Sredi vasi je cerkev svetega Andreja, zgradili pa so jo v 19. stoletju, potem ko je obsežen požar leta 1834 uničil velik del vasi in tudi cerkev. V njej so edinstven stekleni božji grob, ki so ga poklonili steklarji iz češke Ostrave, znamenit križev pot Valentina Metzingerja in prižnica Janeza Šubica. Slike v cerkvi so delo Langusa, Metzingerja in Berganta. Tam je tudi vitrina s slovensko zemljo iz Geossa, ki so jo prinesli na Brnik in jo je papež Janez Pavel II poljubil, ko je maja 1996 obiskal  Slovenijo.

Nad pokopališčem na Vačah na nadmorski višini 540 metrov so leta 1997 odkrili ostanek fosilne obale miocenskega morja. Luknjice v skali so naredile kamnovrstne školjke, dobro vidne so tudi fosilne lupine ostrig.
Pot smo nadaljevali proti vasi Klenik po aleji ustvarjalnosti z lesenimi hrastovimi skulpturami, mimo stare sušilnice lanu in hiše s spominsko

ploščo, v kateri je živel kmet Janez Grilc, ki je leta 1882 našel svetovno znano vaško situlo. Ta je najverjetneje nastala med 6. in 5. stoletjem pred našim štetjem, visoka je 23,8 centimetra, narejena iz bronaste pločevine in okrašena z reliefnimi podobami ter ornamenti v treh pasovih oziroma frizih. Izvirnik hranijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, zato je na kraju najdbe njena povečana kopija.

Obod vaške situle je narisan tudi poleg slike na naših osebnih izkaznicah, na drugi strani pa je na sredini zelena podoba neoboroženega konjenika, ki je nosilec miru. To je najstarejša upodobitev konjenika na Slovenskem.

Od Klenika se pot počasi dviguje, tako da se po arheološki poti z grobišči in ilirskim gradiščem povzpnemo do cerkve svetega Križa na hrib Slemšek, s 667 metri najvišjo točko poti. Na cerkvi je letnica 1895, saj jo je takrat močno poškodoval potres. Tam se malo odpočijemo in pobrskamo za dobrotami v nahrbtniku. Nato se s Slemška spustimo po gozdni poti mimo obnovljene kapelice in tablice na

drevesu, ki označuje komaj vidne razvaline gradu Ketzenberg. Ko pridemo iz  gozda, smo na travnati planoti Mačkovec. Sonce je pregnalo tudi meglo v dolini in prekrasen razgled seže od Limbarske gore do vseh vrhov Kamniško-Savinjskih Alp ter v bližini do cerkvice svete Neže na Zgornji Slivni. V Mačkovcu si v leseni uti ogledamo še kamnito mizo iz leta 1304, ki naj bi bila z gradu Ketzenberg. Od tam pridemo na asfaltirano cesto Vače–Slivna, ki nas pripelje na izhodišče približno deset kilometrov dolge krožne poti po Geossu. Hodili smo skoraj štiri ure z vsemi vmesnimi postanki, ogledi, malico in fotografiranjem. Porabljene kalorije smo nadomestili v gostišču Vrabec, v katerem so nam skuhali dober golaž, polento in ajdove žgance. V lepem sončnem  popoldnevu smo se odpeljali proti domu.

Eden najzaslužnejših za projekt Geoss Peter Svetik je ob deseti obletnici ustanovitve slovenske države in dvajsetletnici Geossa napisal verze, na katere bi se morali Slovenci večkrat spomniti: 

Pomisli v Geossu, postoj:
je naš, je moj in tvoj
simbol za naš obstoj – razvoj,
za našo srečo, mir, spokoj!

Prispevek pripravila: Danica Nežič
Fotografije: Danica Nežič, Marjan Trobec in Vida Curk