Koncert klasične glasbe Roža sveta iz ciklusa Barve glasbe in besede za kulturni praznik v Mestni knjižnici Grosuplje

Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 6. februarja 2018.

Grosupeljska občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Tretji koncert iz ciklusa Barve glasbe in besede smo naslovili Roža sveta. Prazničnega koncerta se je udeležil tudi župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič.

Direktorica knjižnice Roža Kek je dogodek uvedla z besedami: »Kultura je širok pojem in je poleg znanosti, umetnosti, religije vezivni element, ki povezuje skupine ljudi, profesije, narode. Izraz kultura zajema vse, kar je človek s svojimi intelektualnimi sposobnostmi ustvaril in izrazil skozi zgodovino. Narodi, pri katerih so se znanje in izkušnje prenašale samo po ustnem izročilu, so ostali na najnižji stopnji razvoja ali so celo izumrli.

Dejstvo pa je, kot pravi bibliotekarski teoretik dr. Jože Urbanija, da obstaja tesna vez med kulturnim razvojem in knjižnico. Kultura se po eni strani širi in ohranja s pomočjo knjižnice, po drugi strani pa knjižnica skupaj z drugimi ustvarjalnimi silami kulturo soustvarja. Vse to se dogaja v nenehni medsebojni odvisnosti, ki izhaja iz človeka in njegove ustvarjalnosti. Prvi slovenski knjižničar, ki je ujel korak z razvojem knjižničarstva v svetu, je bil Prešernov informator, mentor, prijatelj Matija Čop. Knjižnica, njena zbirka in storitve, je simbol povezovanja med sedanjostjo, preteklostjo, je prostor lokalne skupnosti z dostopom do znanja, omogoča kulturno rast občanov, je kraj, kjer se vsakdo lahko poglobi v svoj lastni miselni svet in raziskuje vse, kar je ustvarilo človeštvo.«

Dr. Peteru Verliču je bilo v veliko čast, da je lahko nagovoril navzoče ob kulturnem prazniku: »Naša občina je lahko ponosna, ker je del biografije dr. Franceta Prešerna. Čisto majhen del, ampak morda ravno tisti, ki je pustil sledi v njem kot majhnem dečku tukaj na kopanjskem gričku, ko je gledal lepote Radenskega polja, morda je popil vodo iz čudežnega studenčka in gledal milino teh naših hribov. Morda je takrat to v njem prebudilo vse tisto, kar nam je potem pustil v trajen spomin: romantiko ljubezni, nesrečne bolj kot srečne, pa tudi vse tisto, kar ga je vezalo na domovino in na kar bi danes bil verjeno več kot ponosen, če bi prišel med nas in videl, da smo ustvarili tisto, kar je on zapisal v Zdravljici. Še malo nam manjka do tega, da bi vsi narodi živeli srečno v miru in svobodi, to je še naloga svetovnih politikov.«

Pogledal je Prešernove biografije in ugotovil, da izpuščajo Prešernovo mladost v občini Grosuplje, zato naša občina pogosto ni del biografije največjega slovenskega pesnika. Knjižnica je najprimernejša, da pomaga postaviti našo občino na zemljevid Prešernovih življenjskih postaj. Ob vseh drugih delih, ki so zaposlovale občino: ceste, nadvozi, čistilna naprava, prizidek k zdravstvenemu domu, šola na Polici, so knjižnico malo odrinili. V novem načrtu mestnega jedra med Adamičevo, Kolodvorsko in Taborsko cesto bo urejen mestni trg s paviljonom, majhno galerijo in prostorom srečevanja. Železniška postaja nas bo popeljala v svet, občina bo še vedno center birokracije, središče kulturnega dogajanja, kar bomo v prostem času počeli, pa bo knjižnica. Računamo na evropsko financiranje. To si zaslužimo, je zaključil svoj nagovor župan.

Marija Samec je v prazničnem govoru spregovorila o Prešernovem šolanju in izobrazbi.

Večer smo nadaljevali s 3. letošnjim koncertom iz cikla Barve glasbe in besede, ki nosi naslov Roža sveta. Tema letošnjih koncertov Barve glasbe in besede je ženska in Prešernova Turjaška Rozamunda je predstavljala izziv glasbenikom, da so poiskali primerno glasbo: Schubertov godalni kvartet Rozamunda. Leta 1823 je skladatelj prejel naročilo za priložnostno glasbo h gledališki igri Rozamunda, vladarica Cipra, avtorice Helmine von Chézy. Tragedija govori o ciprski princesi Rozamundi, ki jo po smrti njenih staršev skrivaj vzgajajo kot pastirico. Fulvio, ciprski guverner s patološko željo po prestolu, se znebi Rozamundinih staršev, nato pa se s spletkami, snubitvijo in strupom želi znebiti tudi hčere. Na koncu se zastrupi z lastnim strupom, Rozamundi pa uspe znova zasesti ukradeni prestol. Gledališka igra ni uspela. Doživela je samo dve ponovitvi. Leto kasneje, 1824, je Schubert napisal znameniti kvartet v a-molu. Ker je za drugi stavek uporabil isto temo kot v tretji glasbeni medigri iz Rozamunde, nosi kvartet isto ime. Štiristavčna skladba velja za eno izmed najlepših v tej glasbeni zvrsti.

Štirje člani M.ARS kvarteta Mojca Menoni Sikur – 1. violina, Božena Angelova – 2. violina, Mateja Ratajc – viola in Martin Sikur – violončelo so zaigrali dve deli Franza Schuberta: najprej Kvartetni stavek v c-molu, D 703, nato pa še Godalni kvartet št. 13 v a-molu, D 804, »Rozamunda«.

Med godalnim kvartetom smo poslušali Prešernovo romanco Turjaška Rozamunda. Skladba in pesem vsebinsko nista povezani, druži ju le ime v naslovu.

France Prešeren je Turjaško Rozamundo napisal leta 1831, izšla pa je v Krajnski čbelici, III., leta 1832. V tem obdobju svojega ustvarjanja se je posebej posvečal spoznavanju španskih romanc. Pesnitev prinaša pri Prešernu že znano temo – lepa ženska je kaznovana za svojo prevzetnost.

Prešernovo romanco so recitirali člani Mestne knjižnice Grosuplje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje: Katja Bricelj, Martin Oblak, Ivo Puhar, Marija Samec in Franci Zorko.

Glasba je bila za Franza Schuberta (1797–1828) tako naravna kot dihanje. Morda ni bil največji skladatelj v glasbeni zgodovini, vendar ga je po čistih naravnih darovih prekašal samo Mozart. Prijetna romantična glasba plodovitega avstrijskega skladatelja je napolnila dvorano. Izjemni glasbeniki so nas popeljali v svet bolnega skladatelja, ki je v glasbi izražal svojo žalost in bolečino. Bolj vesel je bil zadnji stavek, prežet z madžarskimi folklornimi elementi. Pod vtisom čudovite glasbe in Prešernove romance smo se še dolgo zadržali v prijetnem klepetu z županom in glasbeniki.

Vljudno vabljeni na 4. večer iz cikla BARVE GLASBE IN BESEDE – V VSAKI STVARI JE ŽENSKA, ki bo v četrtek, 8. marca 2018, ob 19. uri, v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Slišali bomo skladbe Henriette Renié in Jacquesa Iberta v izvedbi Sofie Ristic na harfi, Mojce Menoni Sikur na violini in Martina Sikurja na violončelu. Izbrana besedila bodo brali člani Mestne knjižnice Grosuplje in UTŽO Grosuplje.