Kulturni dom, petek, 21. 10. 2011, ob 19. uri

Gospa Majda Senčar se je pred nekaj leti priselila v Grosuplje, se vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje in začela bolj zavzeto uresničevati svoje dolgoletne želje po pisanju. Saj je ustvarjala že preje, vendar pogosto pod psevdonimom Nadja Košuta, zdaj pa je ugotovila, da je dovolj stara, da se lahko izkaže s pravim imenom. Piše o svojem življenju. Marsikaj težkega jo je doletelo že v otroštvu in kasneje. Toda ohranila je optimizem in uživa vsak dan posebej.

Na odru Kulturnega doma se je z njo pogovarjal Jan Pirnat. Sprehodila sta se skozi otroštvo, ki so ga zaznamovali lakota, vojna in smrt očeta. Marsikaj je že opisala v svojih zgodbah, ki nam jih je prebrala. Ustvarjalca, ki sta jo spremljala skozi mladostna leta, sta bila predvsem Župančič in Cankar.

Že v šoli je rada pisala spise, ki so jih učitelji pogosto javno prebrali v razredu. Ko si je ustvarila družino, je željo po pisanju potisnila v ozadje, kasneje pa, ko je spet našla kak prost trenutek, se je odzivala na razpise. Odkar sodeluje v UTŽO, redno piše in njeni prispevki so vedno izbrani v ožji izbor.

Odlomke iz njenih črtic sta občuteno prebirala tudi Larisa Daugul in Jan Pirnat. Poslušali smo Zapete pravljice, ki jih je prepeval njen oče, Moški zaliv – zgodbo je poslala na razpis za Ženski zaliv, Mavrične zastave – o krivicah in medčloveških odnosih. Zadnje njeno delo ima naslov Pravljica v drevesu. Nastalo je v sodelovanju z vrtcem, kamor je hodila avtorica brat zgodbe o drevesih. Iz pogovorov z otroki se je rodila pravljica, ki jo je ilustriral njen petletni vnuk Tjaž, eno sliko pa je dodal tudi triletni Kar. Pravljica je pripravljena, da zaživi v knjigi.

Večer je bil poln čustev, zgodbe, ki jih je napisalo življenje, so pretresle poslušalce do solz. Bogat jezik, lirične pripovedi in mehak blag glas gospe Majde Senčar so nam še dolgo pozvanjali v ušesih. Glasbeni gost večera je bil violončelist Matija Lorenz, ki je z izbrano glasbo dopolnil čustveno podobo tega večera.

V preddverju dvorane pa so slikarke, ki jih v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje vodi profesorica Sandi Zalar, razstavile svoje poglede na Višnjo Goro.

Marija Samec