V soboto, 3. novembra 2018

November je en tak moker, turoben mesec in tudi letošnji ni izjema. Kljub meglenemu in vlažnemu jutru v soboto, 3. novembra, se nas je štirinajst pohodnikov Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje zbralo ob 7. uri pred Kulturnim domom. Odpeljali smo se proti Turjaku, mimo Velikih Lašč do Nove vasi na Blokah. Naredili smo postanek za jutranjo kavico, ki je predramila še zadnje zaspance.

Nadaljevali smo do vasi Bločice, kjer smo pri cerkvi parkirali avtomobile. Naš današnji cilj je bila 857 m visoka Križna gora nad Ložem z romarsko cerkvijo sv. Križa. Po kolovozu, mimo namočenih travnikov, smo kmalu zavili v gozd in se pričeli zložno vzpenjati po lepi gozdni poti do zaselka Sveta Ana pri Ložu, kjer stoji istoimenska cerkev. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1526, dotrajana freska sv. Krištofa na fasadi iz začetka 15. stoletja pa potrjuje, da je še starejša.

Romarska pot od vasi Sveta Ana do vrha Križne gore vodi  mimo 13 kapelic križevega pota, 14. postaja pa je cerkev svetega Križa. Kapelice so leta 1986 temeljito obnovili, akademska slikarka Stanislava Sluga Pudobska (iz Pudoba) pa je naredila nove podobe križevega pota.

V dobre pol ure hoje smo prišli do ruševin nekdanjega župnišča in romarske hiše. Pred sabo pa smo zagledali znamenito romarsko cerkev in na zahodni fasadi tri križe z Jezusom in obema razbojnikoma. Poleg cerkve stoji samostoječ zvonik, ki ga na vrhu na žalost krasijo pridobitve današnjega časa – antene. Pričakal nas je vodič,  prijazen upokojen duhovnik, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o cerkvi. Poznobaročno cerkev ima tloris v obliki križa. V glavnem oltarju je

kopija slike Križanega z Marijo Magdaleno našega poznobaročnega slikarja Fortunata Berganta. Tudi v stranskih oltarjih so kopije njegovih slik. Vse kopije je naslikala Stanislava Sluga Podubska.

Originalne slike hrani Narodna galerija v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni so iz cerkve odnesli precej dragocenosti, nekatere stvari so tudi namerno uničili (orgle), k sreči pa niso prepoznali dragocenosti Bergantovih slik. V prezbiteriju in v stranskih kapelah so freske, ki sta jih naslikala Štefan in Janez Šubic. Zaradi vlage so zlasti freske v prezbiteriju zelo uničene.

Prav zaradi vlage in zračenja je v cerkvi vedno odprto okno. Priložnost so izkoristili netopirji in zašli v cerkev. Ko je naš vodnik nekoč odgrnil zaveso na spovednici, da bi vanjo pospravil kosilnico, je iz nje priletel netopir. Presenečenje je bilo obojestransko.

Po ogledu cerkve smo se lotili zalog iz naših nahrbtnikov. Zaradi meglic in oblačnosti smo bili prikrajšani za razglede na Loško dolino. Po isti poti smo se dobre volje začeli spuščati proti našemu izhodišču. Pri povratku domov smo se ustavili še v gostišču pri lepo urejenem Bloškem jezeru.

Križna gora nad Ložem je vredna obiska. Naužili smo se lepot jesenske narave in se napolnili s pozitivno energijo.

Avtor knjige “Slovenske božje poti” Franci Petrič je o Križni gori zapisal: »Med božjepotnimi cerkvami na Notranjskem ima posebno mesto Križna gora v župniji Stari trg pri Ložu. Sem so od nekdaj radi zahajali Dolenjci, Notranjci in Primorci. 856

metrov visok hrib nad Ložem je bil naseljen že v davnini. Kot izredna razgledna točka je imel pomemben strateški položaj. Tu je bilo prazgodovinsko gradišče, pozneje pa antična naselbina. O njima govore številne najdbe in 135 metrov dolg zid na severni strani hriba. Sem so se zatekali v burnih letih 15. in 16. stoletja Notranjci pred roparskimi Turki. 

Zaradi dolge in razgibane zgodovine je težko ugotoviti, kdaj in zakaj je tu nastala božja pot. Prav gotovo so že v pozni antični dobi tod živeli kristjani in morda imeli svojo cerkev. Naši predniki pa so si še posebej radi postavljali cerkvice vrh hribov, da bi bili bliže Bogu in bi v njih imeli varno zatočišče v nevarnostih. Po ljudskem izročilu je bil na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, postavljen

velik križ. Postavili so ga zato, ker je neki pastir pri iskanju ovac v grmu našel križ. Ob njem so se zbirali pobožni ljudje k molitvi. Ko je leta 1526 vsaka cerkev na Kranjskem morala dati dragocenost kot davek za boj proti Turkom, je omenjena tudi križnogorska. To dokazuje, da je stala že pred tem letom. Valvasor jo omenja kot majhno cerkev sv. Križa.

Sedanja cerkev je nastala po prihodu župnika Andreja Telbana v Stari trg. Leta 1743 je postavil kapelice križevega pota, zato je božja pot še bolj zaživela. Leta 1745 se je obrnil na oglejskega patriarha s prošnjo, da dovoli postaviti večjo cerkev. Devetega avgusta 1767 je bila nova cerkev posvečena. Največje bogastvo, ki so ga takrat dali vanjo, pa so ob baročni opremi slike baročnega slikarja Fortunata Berganta. Zaradi teh slik, v katerih je pretresljivo upodobil Kristusovo trpljenje, je Križna gora znana širom po naši domovini in še zunaj njenih meja.

O romanjih na Križno goro je več poročil. Najbolj zanimivo je prebrati Romarske bukvice križnogorskega organista Repovža. Vanje je zapisal pesmi, ki jih je sam zložil in so se pele samo na Križni gori. Romarske bukvice so pomemben literarni spomenik.

Vanj je zapisal tudi tole: “Romar lubi, bolnik tudi, pridi sem pod sveti Križ, te zagvišam, de boš vslišan, prosi vse, karkul želiš.” Na Križni gori je bila ustanovljena tudi bratovščina Jezusovega smrtnega boja in Žalostne Matere božje. Njeni člani so se priporočali umirajočemu Jezusu za srečno zadnjo uro. Tudi danes so romarski shodi na Križni gori dobro obiskani. Ob vsakem času pa boste ob lepem razgledu nagrajeni z lepoto Notranjske.«

Zapisala Danica Nežič
Fotografije: Danica Nežič in Vida Curk

Oznake: cerkev svetega Križa, Križna gora pri Ložu