BABICA IN OTROCI
Tako je napisano namesto avtoričinega imena poleg naslova ODSEV na naslovni strani nove knjige naše someščanke Majde Senčar.
Navedena podrobnost z naslovnice knjige ni zgolj likovni prijem pri oblikovanju naslovnice, ampak ima mnogo golobji pomen. Izpričuje namreč globoko avtoričino ljubezen do ne samo svojih vnukov, ampak do vseh otrok tega sveta. Sicer pa so si takšno mesto na naslovnici otroci tudi zaslužili. S svojimi kratkimi domišljijskimi spisi in likovnimi prispevki so zelo obogatili knjigo.

Pisateljica Majda Senčar pa je s svojimi pripovedmi postavila predse ogledalo, ki odseva vso lepoto pa tudi trpljenje njenega bogatega življenja. V svojih pripovedih mojstrsko povezuje izkušnje svojih preteklih dni z aktualnimi dogodki sedanjosti.

Zato je bila odločitev Mestne knjižnice Grosuplje, JSKD Ivančna Gorica in Zveze kulturnih društev Grosuplje, da ob letošnji Noči knjige, ki je bila 21. aprila, predstavi to novo delo Majde Senčar, povsem na mestu.
Domači, že skoraj intimni ambient Koščakove sobe v Mestni knjižnici Grosuplje, je dodal svoj delež k nadvse prijetnemu vzdušju.

Pevci pevskega zbora U3 Univerze za 3. življenjsko obdobje Grosuplje so zapeli nekaj pesmi, ki jih je izbrala Majda Senčar za svojo dušo.

Moderator je s svojimi nevsiljivimi vprašanji in iztočnicami izzval Majdine spomine, ki so kar vreli na plano. Prekinjali so jih le nastopi njenega vnuka Tjaša, ki je na pozavno svoji babici in vsem prisotnim mojstrsko zaigral nekaj lepih melodij. Otroci gledališke skupine Hiška pa so domiselno predstavili razmišljanja vnukov o svoji babici.

Larisa Daugul je doživeto interpretirala pripoved Votla zvezda, v kateri avtorica podoživlja praznovanje prvega maja, ki je bilo tako drugačno kot danes. Na koncu pa se s kančkom žalosti dotakne sedanjosti, v kateri so, kot pravi avtorica:

»Mnogotere zvezde naših zastav, ki naj bi vodile ljudi k srčnosti, upanju, veri v dober, pošten svet, mnogotere zvezde so zbledele, postale so votle.«

Franci Zorko pa je skupaj z avtorico Majdo Senčar prebral esej z naslovom »Vi«, v katerem avtoričini spomini segajo v čas med 2. svetovno vojno in takoj po njej.

V čas, ko je bila skupaj s svojo družino in drugimi sorojaki pregnana iz rodne Prlekije. Pri tem zelo nežno toda učinkovito potrka na našo vest, ko se v današnjih časih soočamo z vprašanji begunstva.

Po končani predstavitvi so se udeleženci prireditve, napolnjeni z pozitivno energijo, ki jo Majda Senčar tako radodarno deli z vsemi, ki pridejo v stik z njo, zadržali v prijetnem klepetu še kar nekaj časa.
Besedilo in fotografije: Franci Zorko