29. september 2018

Z obiskom Zelenice in Srednjega vrha smo se za letos poslovili od gorskega sveta. Lepi, jesenski sončni dnevi so navdihnili našega vodnika Antona Rajha, da nas je popeljal po nekdanjih smučiščih Zelenice do našega cilja, na 1796 m. n. m. visoki Srednji vrh.
Devet se nas je zbralo ob dogovorjeni uri pred Kulturnim domom v Grosuplju in zapeljali smo se do parkirišča pred ljubeljskim predorom. Po dobri uri hoje smo prispeli do Planinskega doma na Zelenici 1536 m. n. m. Dom stoji na Zeleniškem sedlu med grebenom Na Možeh na severu in ostenjem Begunjščice na jugu. Hodili smo malo po poti, malo po melišču, kar se je izkazalo za ne najboljšo izbiro. Bolje so izbrale tiste naše gornice, ki so se odločile za široko pot, »cesto«, ki je pozimi namenjena teptalcem snega, poleti pa tudi izkušenemu vozniku terenskega vozila.
Pri Domu smo imeli krajši postanek, nato pa smo nadaljevali naš pohod po prijetnejši poti pod vznožjem Vrtače do prelaza Šija, od tu naprej pa smo zagrizli v hrib na vrh Srednjega vrha.
Srednji vrh je razgledna in z ruševjem porasla gora z lepim razgledom na Stol, Vrtačo in na severno ostenje Begunjščice. Med malico na vrhu so nam delale družbo »udomačene« planinske kavke.
V dolino smo se spustili mimo nekdanje vojaške karavle, ki sedaj nosi ime Koča pri izviru Završnice – 1425m. n. m. Oskrbnica nam je ponudila odlične domače skutine štruklje, vodnik Tone pa nas je počastil s pijačo. Dejal nam je, da časti za srečno vrnitev s Triglava. Za pot v dolino smo izbrali pot čez gozdiček, nekaj pa jih je izbralo pot po »cesti«.

Za poslušanje pesmi o Zelenici, pritisnite tukaj.
Zapisal in fotografiral: Ivo Puhar

Oznake: Srednji vrh, Zelenica