Koščakova soba Mestne knjižnice Grosuplje, 31. maj 2018
Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje je organizirala bralni klub za odrasle Beremo ob kmečki peči na željo vedoželjnih bralcev, ki so predlagali, da bi se o prebranih knjigah radi pogovorili, izmenjali vtise, mnenja.
Od deset do petnajst bralcev se organizirano sestaja že osmo leto. Kadar se nam le ponudi priložnost, povabimo na razgovor avtorja knjige, ki smo jo vsi prebrali. Na naše zadnje srečanje smo že drugič povabili pisatelja Ernesta Jazbinška. Z njim smo člani bralnega kluba navezali prave prijateljske odnose že od prvega srečanja, ko nam je leta 2015 predstavil svojo trilogijo Zavita steza življenja in filmski posnetek o vzponu na Triglav.
Pisatelj večji del leta preživi na svojem vikendu na Polici. Rodil se je v Zabukovju nad Sevnico. Zaradi hude poškodbe noge in komplikacij, ki so nastopile kasneje, je izgubil nogo. Ob delu je diplomiral na Višji upravni šoli in na Fakulteti za družbene vede iz sociologije. Kot športnik je dosegal visoke rezultate, kot strelec je sodeloval na evropskem prvenstvu za invalide in na paraolimpijskih igrah. Poseben podvig je bil vzpon na Triglav.
Ob odhodu v pokoj je začel pisati. Izdal je že 6 romanov za odrasle, pravljično zgodbo o kužku Moj prijatelj Albert, Mojih šestdeset let – kratek pregled življenjske poti in Rehabilitacija – nikoli končan proces, v katerem pripoveduje o svoji rehabilitaciji po amputaciji noge.
Svoja dela piše po resničnih zgodbah, ki jih sliši med ljudmi, vendar zgodbo predela in oplemeniti. Vsako leto izda novo knjigo, letos spomladi je izšel že njegov šesti roman Brata. To je pripoved o dveh bratih, Fonzi in Štefanu, ter kmečkem življenju, v katero neusmiljeno posežejo vojna in niz tragičnih dogodkov, povezanih z njo. Fonza je bil vpoklican v nemško vojsko in se znašel v ujetništvu v Ukrajini. Ko je taval sam v zaledju fronte, je oblekel obleko padlega nizozemskega vojaka z njegovimi dokumenti v žepu, zato ima po koncu vojne težave z dokazovanjem identitete. Medtem so ga razglasili za mrtvega in njegovo ženo in kmetijo je prevzel brat Štefan. Ko se Fonza vrne domov, nastanejo težave, ki jih ni pričakoval. Avtor ugotavlja, da so bile za oba brata posledice prenagljenih in nepretehtanih odločitev usodne. Za mirno življenje in smrt je pomembno priznati napake in se opravičiti tistim, ki smo jih prizadeli.
Z romanom Brata se je avtor želel pokloniti posavskim krajem ter se zahvaliti ljudem, ki so v teh za življenje trdih razmerah vztrajali in v njih živijo še danes. Roman je srčno napisana zgodba, ki ohranja spomin na čase in dogodke iz polpretekle zgodovine.
Druženje s pisateljem Jazbinškom je potekalo sproščeno, duhovito je odgovarjal na zastavljena vprašanja. Priznal je, da je na Fonzo prenesel svojo močno željo po vrnitvi v rodne kraje, ker je kot otrok dolga leta preživel po bolnišnicah. Vseh, ki smo roman prebrali, se je zgodba dotaknila.
Zapisala Marija Samec
Fotografiral Franci Zorko
