Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od 2208 metrov visokega Rombona na severu do izliva Soče v Tržaški zaliv na jugu v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bila je eno najbolj razgibanih bojišč v 1. svetovni vojni, saj so boji potekali od visokogorja in sredogorja do furlanskih ravnic na jugu fronte.
Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo in začele napredovati v notranjost takratne Avstro – Ogrske. Zaradi počasnega napredovanja in neodločnosti italijanske vojske je avstro – ogrski vojski uspelo še pravočasno organizirati obrambo ob reki Soči, zaradi česar je napredovanje italijanske vojske zastalo. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv s pičlimi uspehi ter velikimi izgubami na obeh straneh.
Avstro ogrska vojska je načrtovala preboj v dolini Soče skupaj z zavezniki Nemci. 24. oktobra 1917 so avstro – ogrske in nemške enote sprožile dvanajsto soško bitko, znano kot »čudež pri Kobaridu«, v kateri jim je uspelo prebiti italijansko fronto med Bovcem in Tolminom.
V naslednjih nekaj dneh po ofenzivi je razpadla celotna italijanska fronta med Švico in Tržaškim zalivom, zaradi česar se je morala italijanska vojska umakniti na reko Piavo, kjer se je vzpostavila nova fronta, bojev v Posočju pa je bilo s tem konec. (vir: Wikipedija)
V spomin na te dogodke je letos, 27. oktobra 2019, potekal že 22. tradicionalni Pohod po sledeh soške fronte. Pohod smo pričeli v vasi Brestovica pri Komnu. Pot nas je vodila skozi Cerovlje na vrh Grmade, nato je sledil spust v Kohišče in mimo Medje vasi nazaj na izhodišče v Brestovici. Pohod je potekal po obeh straneh meje. Ob poti se nahajajo Grofova jama, številne kaverne, strelski jarki in številni drugi ostanki soške fronte. Z vrha Grmade se odpirajo lepi razgledi na Tržiški zaliv (Monfalcone – Tržič) in Julijske Alpe, ob poti pa nas je pozdravljal rdeči kraški ruj.
Čaj, jabolka, sladki prigrizki, kozarček vinca in kakšna kapljica žganja so bili na voljo na treh postankih ob poti, kar je za 14,5 kilometrov dolgo pot skoraj nujno. Prvi postanek je bil pri zamejcih iz društva Cerovlje Mavhinje, ki so se postavili pod vznožje Grmade, ki je s 323 metri višine najvišja točka med pohodom.
Drugi postanek je bil na Kohišču, kjer so nekoč kmetje pasli živino, danes pa so tu vidni le še ostanki nekdanjega zaselka.
Tretji postanek je bil takoj za Medjo vasjo na državni meji, od tu pa smo šli mimo Klaričev nazaj na izhodišče v Brestovico, kjer sta nas pričakala kraška jota s klobaso in kozarček kraškega terana. Na stojnicah je bila ponudba domačih dobrot, možno je bilo tudi kupiti lokalne kmetijske pridelke.
Prijetno utrujeni, naužiti sonca in jesenskih lepot ter bogatejši za spominsko majico smo se poslovili od krašovcev.Zapisal Ivo Puhar
Fotografirali: Vida Curk, Veronika Špacapan, Stane Peternel in Ivo Puhar
Oznake: soška fronta