Petek, 17. marec 2017

Jutranje sonce je obljubljalo lep dan in dvanajst pohodnic ter naš vodič Tone z Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje smo se ob 7. uri zbrali pred grosupeljskim kulturnim domom. Tokratni cilj spoznavanja bližnjih hribov v naši okolici so bile Janče.

Zelo razgledne Janče so s 792 metri najvišji vrh v mestni občini Ljubljana. Malo pod vrhom je bila leta 1796 zgrajena cerkev svetega Nikolaja ali svetega Miklavža, ki z nekaj okoliškimi hišami sestavlja jedro vasice Janče. Te so znane po češnjah, borovnicah, kostanju in gobah. Med Javorom in Jančami poteka znana sadna cesta, ob kateri je veliko domačij s ponudbo domačih pridelkov. Čez Janče vodijo tudi evropska pešpot E6, Badjurova krožna pot, ljubljanska mladinska pot, zasavska planinska pot in še nekatere.

Z avtomobili smo se zapeljali skozi Malo Staro vas in naprej po dolini Velikega potoka na Mali Vrh pri Prežganju ter mimo naselij Veliko Trebeljevo in Malo Trebeljevo  prišli na Prežganje na nadmorski višini 590 metrov. Na parkirišču pod cerkvijo smo parkirali avtomobile in se povzpeli do Minoritskega doma duhovnih vaj, do cerkve sv. Marjete ter pokopališča. Od cerkve se je odprl lep pogled na cilj našega pohoda, na  vrh Janč s cerkvijo.

Pot smo nadaljevali po slemenu mimo vasice Volavlje proti jugozahodu, medtem pa smo občudovali preproge spomladanskega podleska, trobentic in drugih znanilcev pomladi ter lepe razglede na bližnje in daljne hribovje z zaselki. Na razpotju pri transformatorju je bila na vzpetini pred nami kapela Matere božje Lurške ali Velika kapela, ki so jo zgradili v spomin na središče potresa aprila leta 1895. Tam smo izbrali kratko in bolj strmo pot naravnost navzgor skozi gozd do Janškega vrha in do cerkve, od koder je bilo le še nekaj korakov do planinskega doma, h kateremu nas je usmeril kažipot.

Planinski dom II. grupe odredov stoji na razgledni vzpetini Janški vrh v jugozahodnem delu Posavskega hribovja nad Zalogom, Jevnico in Litijo. Dom je poimenovan v spomin na hude boje leta 1942 med partizani II. grupe odredov in nemškimi okupatorji, v bližini pa je tudi spomenik z verzi pesnika Ceneta Vipotnika.
Postanek smo preživeli na toplem soncu, izpraznili smo zaloge iz nahrbtnikov in poskusili nekaj iz ponudbe oskrbnikov doma.
Vračanje po isti poti malo po travnikih, gozdu in asfaltu je hitro minilo v prijetni hoji ter živahnem pomenkovanju.
V Grosuplje smo se vrnili zgodaj popoldne zadovoljni, da smo preživeli lep in sončen dan v čudoviti naravi.

Za konec pa še kitica iz pesmi Na Janče Toneta Jančarja:

 Na Janče zdaj gremo,

že jutro se prebuja,
travniki in gozdovi
v vetru zdaj že šumijo.
Na Janče zdaj gremo,
vedri in nasmejani,
pojdi še ti zdaj z nami,
veselje je tam doma.

Besedilo: Danice Nežič
Fotografije: Danice Nežič, Vida Curk

Oznake: Janče