Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, petek, 15. januarja 2016

Sodelovanje med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in arhitektom prof. dr. Petrom Fistrom se nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu.

Utrdbena arhitektura je bila vedno samostojno razvita stroka in je hkrati povezana z bivalno, fevdalno, sakralno arhitekturo, urbanizmom in oblikovanjem kulturne krajine.

Pomembna je v vseh obdobjih, v evropskem prostoru do 18. stoletja, kasneje se loči kot samostojna vojaška znanost. S posebnimi raziskavami srednjeveške utrdbene arhitekture se ukvarja kastelologija, ki jo pri nas vodita dr. Ivan Stopar in njegov naslednik dr. Igor Sapač.

Utrdbe so bile jamske, na utrjenih mestih, na ravnini, v mestih. Gradišča so bila utrjena mesta na hribih. Utrdbe so stale že ob starih trgovskih poteh, ki so jih izrabili Rimljani, ko so postavljali utrdbe ob svojih cestah, da so nadzorovali promet in trgovino. Postavljene so bile tako, da so se videle in so se lahko obveščali med seboj. Ena je bila tudi na Limberku nad Račno. Rimske vile rustike so bile tudi zidane kot utrdbe. Okna so imele le na dvoriščno stran, da so ob napadu branili le vhod. Taka je bila vila rustika, ki so jo pred kratkim odkrili na Muljavi.

Ko so Rimljani odšli iz naših krajev, so spet začeli graditi utrjena gradišča. Franki so postavljali na vrhu hriba stavbe za vladajoči sloj, nižje pa prostore za uradnike, obrtnike in ostalo prebivalstvo.

V 12. in 13. stoletju, ko so se vrnili križarji iz Svete dežele, so začeli graditi okrogle, centralne stavbe. Zunanjost je bila namenjena obrambi, notranjost pa bivanju. Utrdbe na hribu so se terasasto dvigovale proti vrhu z več vrati in prehodi zaradi boljše obrambe. Hiše znotraj obzidja so bile majhne, stisnjene, le 70 cm (dva čevlja) so bile narazen zaradi požarne varnosti. Ko so se mesta širila, so naredili novo obzidje, znotraj katerega je bil prostor tudi za večje hiše in palače.

V baroku so začeli obrambnim zidovom dodajati zvezdaste okope in graditi podzemne hodnike in rove, namenjene obrambi.

Zemljevidi gradišč po Sloveniji kažejo zgostitve tam, kjer so tekle prometne poti, prav tako gradovi in kasneje protiturški tabori. Ti so bili postavljeni tako, da so se z ognjem in dimom obveščali o prihodu Turkov. Tabor Cerovo je edini tabor, ki je ostal neporušen in so ga v popolnosti obnovili. Večino taborov so cerkveni in grajski oblastniki podrli že v 17. stoletju, ker so se čutili ogrožene.

Utrdbena arhitektura je bila vedno namenjena pasivni in aktivni obrambi, hkrati pa je močno vplivala na merila oblikovanja ostale arhitekture. Posledice tega so bile značilnosti posameznih regij ter identitete kulturnih krajin.

Zapisala Marija Samec

Fotografiral Ivo Puhar

Oznake: arhitektura, obrambni zid, utrdbe