Nedelja, 6.maja 2018
Ker sta v petek dež in toča povzročila škodo na Štajerskem, pa tudi vremenska napoved za soboto, ko smo planirali naš izlet, ni bila najboljša, se je naš vodnik Anton Rajh odločil, da gremo na pohod na Menino planino v nedeljo.
Hladno in jasno nedeljsko jutro je kazalo, da bo to pravi dan za izlet. Petnajstero pohodnic in pohodnikov se nas je zbralo na dogovorjenem mestu in ob dogovorjeni uri smo se iz Grosupljega zapeljali mimo Kamnika v Tuhinjsko dolino. Kmalu za vasjo Zgornji Tuhinj in pred Petrolovim bencinskim servisom smo zavili levo proti vasi Češnjice in skozi vas nadaljevali vožnjo po cesti, ki je kmalu postala makadamska. V križišču nad vasjo smo zavili desno v smer Menine planine.

Cesti, ki se je ves čas vzpenjala, smo sledili do Biba planine. Na parkirišču, nekaj sto metrov pred zavetiščem na Biba planini, smo pustili naše avtomobile in se podali na pot.

Malo smo postali ob kapelici sv. Antona (postavljena je bila leta 2007) in se z zvonjenjem priporočili za skrite želje, nato pa nadaljevali pot do zavetišča na Biba planini. Zavetišče na Biba planini se nahaja na jugozahodnem delu planote, ki se imenuje Menina planina, katere najvišji vrh je 1508 m visoki Vivodnik. Sledili smo markacijam, ki so nas vodile po stezi čez cvetoče travnike.
Občudovali in fotografirali smo vijolične žafrane, bele, rjave in rdečkaste cvetove telohov, modre male svišče, cvetove belih vetrnic, rumenih kalužnic, cvetoče vejice volčina in rumene cvetove jegliča. Naše pohodnice poznajo veliko zdravilnih rastlin, zato so si nabrale tudi liste navadne plahtice in regrata. Ob jezercu Biba smo se tudi skupinsko fotografirali in se občudovali v odsevu na vodni gladini. Med potjo smo nekajkrat prečkali cesto in po dveh urah dokaj umirjene hoje in ustavljanja smo prispeli do koče na Menini planini. V planinskih vodnikih sicer predvidevajo, da se pot prehodi s planinskim korakom v eni uri, naš vodnik je za nas predvidel uro in pol, realnost pa je pokazala, da ob tolikih lepotah narave potrebuješ dve uri.
Od koče naprej nas je vodila krožna pot na najvišji vrh Menine planine Vivodnik (15 minut hoje do vrha), kjer smo si vzeli čas za daljši počitek in malico iz nahrbtnika. Skupaj smo prehodili 150 m višinske razlike. Pri mizi na travniku pred domom sta nam prijazna oskrbnica in oskrbnik postregla še s pijačo, kavo in jabolčnim zavitkom.
Menina planina je predalpska zakrasela planota, visoka od 1200 do 1450 m nad morjem.
Nasproti Vivodnika stoji vrh Veternik (1466 m nad morjem), ki smo ga tudi obiskali. Na njem ima svojo postojanko oziroma kočo Zveza radioamaterjev Slovenije – Radio klub Domžale-Moravče. Kočo so postavili v letih 1972 do 1974. Z Vetrnika smo se čez travnike spustili do parkirišča, vmes pa nadaljevali z občudovanjem pomladnega cvetja in nabiranjem zdravilnih želišč.
Zapisal Ivo Puhar
Fotografirali so Anton Rajh, Vida Curk, Ivanka Mrak, Veronika Špacapan in Ivo Puhar