2. april 2005

Že v Kosovelovem letu 2004 smo imeli v načrtu pot na Primorsko, v letošnjem aprilu pa smo namero izpolnili. Poln avtobus popotnikov je krenil po avtocesti proti Sežani. Za organizacijo izleta je poskrbela gospa Marija Tavčar s pomočnicami, za besedno-kulturni del pa članici Bralnega kluba. Pridne gospodinje so poskrbele, da v avtobusu nismo stradali.

Ker smo željni učenosti, smo vso pot v avtobusu poslušali ‘referate’ o pravljičarju Andersenu, ki je ravno na ta dan, 2. aprila, slavil 200. obletnico rojstva, o Srečku Kosovelu in o Cirilu Zlobcu, dveh znanih pesnikih s Primorske, pa tudi legende, kako je nastal Kras, kako so vasice, kjer smo se vozili, dobile svoja imena.

Prvi postanek je bil v Vilenici. Pot po 72 m globoki jami, ki se strmo spušča navzdol, nas je navdušila in upehala.

V Sežani smo obiskali Kosovelovo ‘konstruktivistično’ opremljeno sobo in si ogledali multivizijsko predstavo. Zanimiv je bil tudi sprehod po mestu.

V Tomaju nas je v Kosovelovi domačiji počakala oskrbnica hiše, ki je Kosovelove tudi poznala. Njena predstavitev ni bila običajna, izvedeli smo za dogodke iz življenja te znane družine, o katerih ne piše v knjigah: kako je njihova koza pred Italijani govorila samo diplomatski francoski jezik, kako so šla dekleta k italijanskemu graničarju po prepustnice, ki so jih vzeli študentom, ko so se vračali iz Ljubljane domov, pa so ga prepričala, da smo Slovenci kulturen narod. Na Kosovelovem grobu smo prebrali njegovo pesem in se tako poklonili velikemu slovenskemu pesniku.

V Kobjeglavi sta zadišala Mipov pršut in teran in napolnila lačne želodce. Ogledali smo si tudi pršutarno in mogočno murvino drevo z umetelno obdelano krošnjo.

Sprehod po Štanjelu nas je zopet zlačnil. Kosili smo v Špacapanovi gostilni v Komnu. V Pliskavici smo obiskali kamnoseka Jerneja Bortolata.

Ogledali smo si še Mladinski hotel v z evropskim denarjem obnovljeni, 400 let stari Slamčevi domačiji, tako da se je že mračilo, ko smo se poslavljali od Krasa.

Marija Samec

Oznake: Kras