V skupini, v kateri se v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje seznanjamo z literarno zgodovino in književnostjo, se pod vodstvom neutrudne mentorice Marije Samec v tem šolskem letu posvečamo predvsem starorimski književnosti. Ob vsakokratnem srečanju pa del časa namenimo tudi posameznim literarnim delom predvsem slovenskih avtorjev. Med njimi posebno pozornost posvečamo tistim, ki so živeli ali še živijo in ustvarjajo v našem lokalnem okolju ali so kako drugače povezani z njim. Včasih takšne avtorje najdemo kar v lastnih vrstah. Tako skoraj na vsakem srečanju naša »sošolka« Angelca Perpar prebere katero od svojih čudovitih pesmi, jaz pa sem predstavil nekaj zgodb iz svoje knjige Zgodbe iz Mokrega Dola, ki je izšla konec preteklega leta.
Na prvo srečanje v letošnjem letu, ki je bilo 6. januarja, smo povabili pesnika Ivana Korponaija, ki je širši slovenski javnosti manj znan, čeprav je do sedaj izdal že 16 knjig. Svoje pesmi objavlja tudi na spletnem portalu www.pesem.si.

Njegova značilnost je predvsem ta, da piše v štirih jezikih. V madžarskem, ki je njegov materni jezik, je namreč po rodu vojvodinski Madžar, v srbskem, ki je jezik, v katerem se je šolal in preživljal tudi svojo mladost, in v nemškem, ki ga je uporabljal skoraj štiri desetletja svojega bivanja in dela v Nemčiji, pesni pa tudi v slovenskem jeziku, ki je jezik okolja, iz katerega izhaja njegova življenjska sopotnica, s katero v Stehanji vasi pri Velikem Gabru preživljata svoje tretje življenjsko obdobje.
V uvodu je pesnik štirih jezikov, kot sem ga poimenoval iz zgoraj navedenih razlogov, pozdravil navzoče in to v vseh štirih jezikih ter na kratko orisal svojo življenjsko pot. Njegove pesmi v slovenskem jeziku sem interpretiral jaz ter hkrati tudi povezoval celotno predstavitev. Da so njegove pesmi zvenele najbolj avtentično, je poskrbel kar pesnik sam s tem, da je prebral dve svoji pesmi in sicer eno v madžarskem ter eno v nemškem jeziku. Nekaj pesmi v srbskem jeziku pa je prebrala Biserka Lesjak.
Pesmi Ivana Korponaija bralca oziroma poslušalca nikoli ne pustijo ravnodušnega in tudi tokrat je bilo tako. Njegove pesmi so se močno dotaknile vseh navzočih, saj so globoko osebno izpovedne. V njih se zrcalita vsa radost in gorje, skozi katera se je pesnik prebijal v svojem razburkanem življenju. So veren odraz pesnikovega občutja življenja in časa, v katerem je in še živi in ustvarja.
Na koncu je pesnik vsem navzočim v spomin na srečanje poklonil nekaj svojih knjig, nekaj pa jih je namenil tudi Mestni knjižnici Grosuplje, da bodo tako na voljo vsem, ki kdaj pa kdaj »za dušo«, kot temu radi rečemo, vzamejo v roke tudi kakšno pesniško zbirko.

Sestavek pripravil: Franci Zorko

Oznake: Ivan Korpopnai, literarni večer