Sobota, 16. februarja 2019

Zasavska Sveta gora je ena izmed najbolj priljubljenih pohodniških in romarskih poti v Sloveniji. Gora, ki leži

skoraj v središču Slovenije, je bila poseljena že v prazgodovini. Na vrhu stoji romarska župnijska cerkev Marijinega rojstva s samostojnim zvonikom in pokopališčem. V virih se cerkev omenja že v 13. stoletju, današnja pa je iz leta 1752. Ohranjeno

in obnovljeno je tudi taborsko obzidje, saj je bil tu v času turških vpadov utrjen tabor. Takrat se je imenovala Turška gora, kasneje Sveta gora, po drugi svetovni vojni so jo preimenovali v Zasavsko goro. V samostojni Sloveniji pa je dobila današnje ime.

V soboto, 16. februarja, se  nas je trinajst pohodnikov UTŽO Grosuplje zbralo ob 7. uri pred Kulturnim domom in v meglenem jutru smo se odpeljali proti Šentjakobu ob Savi, zapeljali desno na

Zasavsko cesto in se mimo Dolskega ob levem bregu Save pripeljali do Spodnjega Hotiča. Tam smo v križišču zavili levo in se v gostišču ustavili na obvezni jutranji kavici.  Pot smo

nadaljevali po ozki in ovinkasti cesti do Vač, ki so nas pozdravile s prekrasnim sončnim vremenom. Na parkirišču pri cerkvi sv. Andreja smo parkirali svoje avtomobile.

Iz Vač smo krenili po ozki asfaltni cesti proti vzhodu, v smeri za Klenik. Na hribu Slemšek smo zagledali cerkev svetega Križa, ki smo jo obiskali pred tremi leti. Med potjo smo si

ogledovali in fotografirali skulpture na aleji ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Iz masivnega lesa so jih izdelali kiparji – samouki. Šli smo mimo hiše Klenik št. 8, v kateri je živel Janez

Grilc, ki je leta 1882 našel vaško situlo. Nadaljevali smo mimo nekdanje sušilnice lanu, povečane replike svetovno znane vaške situle, kapelice in zanimivih starih kamnitih hiš.

Zložna makadamska pot nas je nato pripeljala do zaselka Cvetež, kjer stoji nenavadno znamenje s slikami medveda in fazana. Šli smo tudi mimo napajališča in dveh podirajočih se hiš z zanimivim kamnitim polžem na dvorišču. V zaselku Vovše smo zavili na

gozdno pot, na razcepu zavili desno mimo kamnoloma in prišli na sedlo, kjer se pot združi s potjo, ki strmino obide s severne strani. S sedla je do vrha samo še nekaj minut bolj strme hoje in nagrajeni smo bili s prekrasnim razgledom na vse strani, kamor seže oko.

Romarska cerkev Marijinega rojstva na Zasavski Sveti gori stoji na višini 852 m. Praznik Marijinega rojstva so že v petem stoletju začeli obhajati

v Jeruzalemu. Na zahodu in tudi v  Sloveniji mali šmaren (tudi mala maša) praznujemo 8. septembra. V Sloveniji je več kot dvajset cerkva, ki so posvečene Marijinemu rojstvu.

Veronika je poiskala svojo »vezo« in prijazna gospodinja v župnišču nam je odklenila in razkazala zelo zanimivo cerkev in kapelo kraljice miru.

Župnik Maks Kozjek se trudi in je najbolj zaslužen, da so cerkev  in vse zgradbe okrog nje tako slikovite in barvite ter zelo lepo vzdrževane. Zelo zanimiv je tudi  kip klečečega vojaka, spomenik žrtvam prve svetovne vojne, ki je

delo Toneta Kralja.

Od cerkve smo se po asfaltni cesti v nekaj minutah spustili do planinskega doma, ki stoji 846 metrov nad morjem. Malo smo si

odpočili, žigosali svoje planinske dnevnike in nadoknadili porabljene kalorije.

Vračali smo se po isti poti, samo vrh gore smo obšli z osojne strani, kjer je bil majhen del poti poledenel, zato smo ga morali

pazljivo prehodili. Pri repliki situle smo naredili še skupno fotografijo in si nad pokopališčem ogledali fosilne ostanke nekdanje morske obale.

Sonce nas je  ves dan prijetno grelo, kar je prispevalo k dobri volji in zadovoljni smo se odpeljali proti domu.

Zapisala: Danica Nežič
Fotografije: Danica Nežič, Veronika Špacapan, Vida Curk in Ivo Puhar

Oznake: Vače, Zasavska Sveta gora